
Galerija

Sleherni Slovenec menda dnevno opravi vsaj dve in pol poti, debeli dve tretjini teh sta kajpak prevoženi z avtom. Ali drugače: 85 odstotkov vseh razdalj, ki jih opravimo v naši deželici, je prevoženih na štirih kolesih. Na vsakega dnevno odpade natanko 31 kilometrov, v avtu dnevno poprečno presedimo 52 minut. Ni malo. In zato nas cene tistega, kar avtomobile poganja, tako zelo usodno zanimajo. Magična meja dveh evrov za liter dizla je presežena, ob koncu leta bo ta številka baje poltretji evro.
Šejki in naftni dobičkarji si manejo roke, njihovi dnevni zaslužki gredo v deset- in večmestne številke. Noro! Krivi da so vojne, Trump, Putin, vsi tisti ali tisto pač, kar dostavo nafte onemogoča, otežuje. Namerno ali nenamerno, je drugo vprašanje. Na to nimamo vpliva. Tako pač je in pika. Vozili se ne bomo nič kaj dosti manj. Nekaj več bo elektrike, a tudi ta ima svoje nasprotnike. Nafta bo ob vodi in hrani tista, ki bo še kar nekaj časa poganjala svet. Ne tako dolgo nazaj je svet obkrožila novica, da bomo zadnjo kapljico nafte iz zemlje posesali 22. oktobra 2047 ob 20. uri in 58 minut. Napoved je osupljivo določna, a bi rekel, da nikakor ne verjetna, to je račun s preveč neznankami.
Nafta bo ob vodi in hrani tista, ki bo še kar nekaj časa poganjala svet.
Pod zemljo in oceani so še neznanske količine tega energenta, le poti do črnega zlata so vse bolj zahtevne in nepredvidljive. Odrejajo jih potrebe po zaslužkih. Gospodarji nafte in s tem skoroda sveta nas bodo vlekli čim dlje, kajpak za čim večji denar. Ker imajo novce, se seveda ozirajo tudi po drugih virih energije. A dozirano, da ne bi škodovalo njim tako ljubemu in dobičkonosnemu črpanju črnih podzemnih zalog. Bolj me zanima izračun – četudi šlogarski – koliko bo leta 2047 stal sodček fante, koliko liter dizla na Petrolu ali OMV, tudi, koliko bodo takrat trošili avtomobili na 100 kilometrov. Čeprav me, resnici na ljubo, takrat skoraj zagotovo ne bo zraven.
Človek je potreboval milijon let do dva, da je izumil avto. Eni ga imajo samo zato, da se z njim prevažajo, drugi, da jih izstreli v lajf. V tiste trenutke moškega življenja, ko hoče biti občudovan in središče vsega okoli sebe. Tu cena litra ni pomembna. Tudi ni prostora za moralo in gospodarnost. Posel z nafto bo tudi zato cvetel še desetletja. Po potrebi ga poganjajo vojne, vsake toliko časa pa se nenaključno pojavi še kakšen trump.