Kolumna Bojana Budje: Kofetarji

Slovenci smo kofetarji. Kar je še zmeraj bolje kot alkoholiki, čeprav nas svet tudi po zaužitju alkiča uvršča v zgornjo polovico lestvice. Smo pa med pivci kave kar štirinajsti na zemeljski obli, poprečen Slovenec vsakodnevno izprazni poldrugo skodelico poživljajočega napitka. Tako kažejo zadnji podatki, obogateni še z enim spoznanjem. Da je pitje doma pripravljene kave tudi do desetkrat cenejše od njenega srkanja kje v kavarni. Ali konkretneje: če poprečen prebivalec Slovenije popije 1,49 skodelice kave dnevno, mu njena priprava v domači kuhinji prinese kar 700 evrov letnega prihranka.

Drži, ni večjega užitka kot srkanje kave ob vonjavah sveže potiskanih Slovenskih novic ali Dela kje v domačem naslanjaču. To je zame najboljši pogovor. Čeprav hkrati priznam, da nisem tisti pravi kofetar, še vedno mi je denimo edina prava in zveličavna skodelica kave tista, o kateri je pisal Ivan Cankar. Ki mu jo je vrh stopnic s tresočo se roko ponudila njegova mati. A jo je kdo ve zakaj zavrnil in se te krivice spomnil šele veliko kasneje, ko je ni bilo več moč popraviti. Žrla ga je vse življenje. Kdo ve, koliko vsakovrstnih zgodb je spisala kava, njeno pitje je obred že stoletja. Sploh prvi jo je omenil in opisal nemški zdravnik Leonhard Rauwolf leta 1583 po vrnitvi z Bližnjega vzhoda. Legenda pravi, da naj bi bilo odkritje poživilnih zrnc celo docela naključno. Pastir, ki je čuval koze in kamele, naj bi se v Jemnu tamkajšnjim menihom potožil, da njegove črede po cele noči ne spijo, hkrati pa da čudno poskakujejo in poplesujejo. Nakar so odkrili krivca. Razlog naj bi bilo grmičevje z rdečimi plodovi, ki so ga najraje obirale. Odkrit je bil kavovec. Začel se je biznis, v katerega je danes vključenih kakih 25 milijonov pridelovalcev kave na svetu, ki letno z opojnim zrnjem napolnijo 170 milijonov 60-kilogramskih vreč. Posel je težak kakih 200 milijard dolarjev. Nič čudnega, da trgovanje s kavo po obsegu in vrednosti zaostaja na svetovnih trgih le še za surovo nafto.

Najboljša in najcenejša je domača kava. Izpričano črno na belem. A tudi ona v najelitnejši kavarni je še vedno znatno cenejša od kave, ki jo ponujajo v Indoneziji iz neprebavljenih kavnih zrn v izločkih cibetovk, čedalje pogosteje tudi slonov. Polkilski zavitek zrn iz dreka doseže ceno okoli 600 evrov, en sam napitek pa tja do 80 ali 100 evrov. Nekako se mi zdi, kot da tudi v Sloveniji vse več tega prihaja iz neprebavljenih izločkov. Vsaj po cenah sodeč.