Kolumna Bojana Budje: Politični troti

To, kar beremo, gledamo in poslušamo že mesece iz dneva v dan, je medijsko poneumljanje Slovencev. Kot da je politika edino, kar nas drži pri življenju, dan se z njo začne in tudi konča. Ker da Slovenija stoji pred prepadom, iz katerega ni vrnitve. Oni, naši rešitelji, pa nam bodo zagotovili korak naprej. Naj ga zaboga že naredijo sami in zgrmijo tja, od koder ni poti nazaj. Naj izpolnijo vsaj to napoved. Ter nas odrešijo mukotrpnih nategovanj, lažnih zavez in lažnivih obljub. Lepše nam bo. Verjamem, da bodo tudi mediji potem prinašali prijaznejše vsebine, take, ki bodo vračale vero in upanje, ki nas bodo spomnile, kdo smo in kaj vse premoremo.

Vsaj dva razloga za izgubljeno čutenje pripadnosti, domoljubnosti, ponosa, če hočete, smo imeli v minulih dneh. Pa so jih preglasili, povozili tisti, ki stojijo tik nad prepadom in obljubljajo korak naprej. Prvič v svoji zgodovini smo Slovenci obeležili dan lipicanca; v spomin na 19. maj 1580, ko je bil podpisan dokument o ustanovitvi Kobilarne Lipica. Njihov snežno beli konjiček je eden najprepoznavnejših simbolov slovenske kulturne dediščine, nacionalne identitete in zgodovinske kontinuitete, ki že stoletja sega daleč čez državne meje. Če nemara ne veste, Kobilarna Lipica je danes najstarejša nepretrgano delujoča kobilarna na zemeljski obli, njen lipicanec pa ena najstarejših kulturnih konjskih pasem. Ki se je znašla tudi na seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva. V iztekajočem se tednu pa smo praznovali tudi svetovni dan čebel, ki je bolj kot planetarni predvsem naš, podalpski praznik. Kajti z njim se spominjamo dne, ko je davnega leta 1734 v gorenjski Breznici na svet privekal Anton Janša, nesporni pionir sodobnega čebelarstva na zemeljski obli. Cvetoljubke so svoj praznik obeležile že devetič. A je tudi njega preglasila politika. Četudi brez čebel niti nje ne bi bilo. Ker brez čebel ni življenja. Ker ne bi bilo pridelka.

Bi pa rekel, da imajo cvetoberke s politiko tudi kaj skupnega. Kanibalizem. Ko jim zmanjka zalog, ko ne vidijo izhoda, udarijo po svojih. Najprej pojedo najslabotnejše, take, ki se ne morejo ali ne znajo braniti. Pa še nekaj. Nepogrešljivi del sleherne čebelje družine so tudi troti. Znani po svoji vlogi, da za panj ne opravljajo kakih koristnih nalog. Pri roki je podatek, da za zrejo trotov porabi čebelja družina kakih 7 kilogramov medu. In koliko evrskih milijonov porabi Slovenija za zrejo svojih političnih trotov?