Kolumna Bojana Budje: Predsednica

Te dni nam narava znova in dokončno sporoča, da je vrag odnesel šalo. Da bodo neznosne vročine in suše ter neurja in poplave odslej del našega, evropskega vsakdana, onkraj luže pa se je nad Ameriko in Kanado udomil zlovešči el ninjo. Planet Zemlja se zaradi naravnega in nenaravnega segrevanja ozračja, tal in oceanov neizprosno spreminja in prilagaja z vsemi posledicami, ki jih čutimo na lastni koži. In naši mediji? Malo ali nič o tem, kako bo suša zmanjšala zaloge krme za živino, da bodo sledili predčasni zakoli, obilje mesa na trgu bo nižalo cene, tepen bo naš, slovenski kmet. Zanje, vsaj za veliko večino njih, je zadnji teden prva naslovna tema gospa predsednica. Ki je resda doživela prometno nesrečo, a hvalabogu brez kakih resnih posledic. Trk, nekaj zvite pločevine, kak udarec. Koliko takih je vsakodnevno na naših cestah, pa seveda veliko hujših s tragičnimi izidi!?

O Nataši Pirc Musar se piše, ker je predsednica države, ker je politik. Razumem, prva javna oseba pač. Ne razumem pa, kakšne zgodbe se pletejo ob tem, nekdo naj bi celo resno razmišljal o ustavni obtožbi zoper gospo. Po vsem doslej videnem in znanem ni nemogoča. A zakaj že? Ker je bila na dopustu? Ker je sedela v avtomobilu s prijateljicama? Hvala bogu, da jih ima, gorje onemu, ki jih ne premore. Je česa kriva? Ni vozila, le sedela je v drugi vrsti kombija, resda nepripeta. Greh, vreden 60 evrov, je priznala. To pa je tudi vse. Lani je bil vik in krik, ker se je peljala iz Portoroža v Beltince na državno proslavo s helikopterjem. Češ, da je tak prevoz škandalozno potraten. Letos je plebejsko sedla v potniški kombi, ki naj bi jo pripeljal do Komende, kjer je bila pokroviteljica odmevnega dogodka, v katerem je bila glavna vloga namenjena Tadeju Pogačarju - Pogiju. O katerem res ni treba izgubljati besed. Do njega ni prišla. Vmes je bila nesreča, v medijih pribeležena, ne dvomim, da bodo javnosti obelodanjeni tudi razlogi. Vse ostalo se plete in napleta, ker je Nataša Pirc Musar pač predsednica, ki nekomu ni všeč. Ker je politik neprave barve.

Za pohano piškino bedro z zlatorumeno ocvrto perutko stavim, da politika večine Slovencev ne zanima. Zakaj jo torej mediji postavljajo na prvo mesto? Bojim se, da so za to prek svojih medijskih hlapcev poskrbeli prav politiki sami. Zato danes živimo v času, ko zavoljo svojega političnega prav oče ne pozna sina, sosed ne soseda, ko politična strast izenačuje genija in idiota. Bedno.