Kolumna Bojana Budje: Prvi računi

Tisti, ki jih pišejo dopustniki. Za turizem lepe njihove niso najboljši. Prve številke kažejo, da o napovedanem turističnem bumu pri naših južnih sosedih ni ne duha ne sluha. Celo več: obisk v prvi polovici leta v primerjavi z lanskim stagnira. Bilo bi pa še veliko huje, ako ne bi bilo nas, Slovencev, ki smo Hrvatom doslej letos namenili že debele tri milijone prenočitev. Smo takoj za Nemci in pred vsemi ostalimi. Največ nas je kajpak v Istri, sledita Dalmacija in Kvarner. Znova rešujemo njihovo turistično bero. In kaj smo dobili v zameno?

Malo ali nič. Pojasnilo je prišlo iz Eurostata, ki je pripravil analizo dogajanj na sosednjih turističnih trgih, točneje v Sredozemlju. Bolj kot naravne lepote so za dopustnike odločilne cene. In s temi so se naši južni sosedje sprli, postale so prvi sovražnik njihovega turizma. Tako rekoč odganjalec gostov. Že omenjeni Eurostat ugotavlja, da za blaginjo turistov najbolje poskrbijo Portugalci, za njimi so Turki in Španci, Grčija je nekje v zlati sredini, Hrvaška pa je s hotelskimi cenami in tistimi v restavracijah pri dnu. So torej najdražji. Da Hrvaška v Sredozemlju izgublja primat privlačnosti, so spoznali tudi analitiki onkraj Kolpe in Sotle. Za nameček so Hrvati na zmagovalnih stopnicah skupaj s Turki in Grki tudi po najvišjih cenah alkohola, cene morskih dobrot pa jih uvrščajo na drugo mesto med sredozemskimi državami. Da bo mera polna, so se sosedje odločili še za eno negostoljubnost. Te dni je Makarska postala prvo mesto na Hrvaškem, ki je prepovedala prodajo alkoholnih pijač v nočnih urah. Kmalu ji bosta sledila še Split in Zadar. Pa potem še kdo v imenu mirnih in spokojnih noči. A žal si pač alkohol in počitnice tu in tam podajajo roko, sproščanje pri trideset ali celo štiridesetih stopinjah čez dan ni enako večernemu ali nočnemu. Turizem mora to – hočeš, nočeš – vzeti v zakup!

Ljudje smo pač edina živa bitja, ki se potikamo po svetu iz želje po doživetjih, odkrivanju novega, neznanega, tudi po sproščanju, uživanju. Blizu štiri milijarde nas je takih, ki želimo v vsakem trenutku biti kje drugje. Večina ne mara šablonskega, industrijskega turizma. Za porcijo sardel iz Piranskega zaliva stavim, da tudi Slovenci ne. Portugalci, Španci, Turki čakajo. Srčno upam, da bodo sosedje to čim prej spoznali.