Kolumna Bojana Budje: Ritem lastnine

Lepšega uvoda v praznični teden pred nami si ne bi mogli želeti! Greje nas sonce, za nameček bodo mučna teatralna preigravanja z neštetimi očitki in podtikanji ob sestavljanju nove vladne koalicije vsaj za nekaj počitniških dni postavljena v ozadje. Imeli bomo mir, ki prazničnim dnem pritiče. Najprej nas čaka eks dan OF, zdaj imenovan dan upora proti okupatorju, zatem še tradicionalni 1. maj. Ki že dolga desetletja ni le 121. dan slehernega leta, tudi ne zgolj praznik dela v spomin na prve delavske demonstracije v Chicagu davnega leta 1886.

Na prvega maja dan 1945 so denimo slovenski in jugoslovanski partizani osvobodili Trst, na prvi majski dan 1931 so v New Yorku odprli sloviti Empire State Building, takrat najvišjo zgradbo na planetu, majski začetek leta 1959 je prinesel tudi združitev Slovenskega poročevalca in Ljudske pravice ter posledični izid prve številke Dela. Ter še in še. Vključno s pregovorno oznako maja za mesec ljubezni. Razlogov za praznovanje in nazdravljanje bo torej v teh dneh več kot dovolj; le mimogrede: na 1. maja dan 74 let nazaj se je denimo rodil Andrej Šifrer, prijateljevanje z njim, ki se pripravlja na obeleževanje pol stoletja več kot plodovite glasbene poti, mi je resnično v ponos.

Ne omenjam ga kar tako. Kajti le malokdo v deželici pod Alpami ve, da je v nedeljo še en praznik. Pa čeprav smo ga med vsemi na zemeljski obli Slovenci obeležili še nemara najbolj izvirno. Zanesljivo tako, da ga čutimo domala vsakodnevno, pomnili pa ga bomo še dolgo. Kajpak na lastni koži. 26. april je svetovni dan intelektualne lastnine. Mnogokje ji z razlogom pravijo narodova identiteta. Slovenija je temu prazniku v čast najprej prodala Mercator, nato še pivovarni Laško in Union pa Žito z legendarno Gorenjko, da Droge, Radenske, Fructala in še mnogočesa ne omenjam. Slovenci se pač dokazano radi prodajamo. Kajpak tujcem in pripadajočemu cvenku.

Letošnji dan intelektualne lastnine je po dolgem desetletju znova namenjen glasbi, tokrat pod pomenljivim sloganom Začuti ritem intelektualne lastnine. Res ne vem, v kakšnem ritmu ga bomo čutili Slovenci. Za slovensko glasbo se pod Alpami doslej ni ne zavzel ne vstal noben oblastnik. Nasprotno! Hlapčevsko se udinjamo tujim založbam, domači avtorji, skladatelji, pevci so zatirani, obsojeni na milostno pobiranje drobtin, ki padajo z bogato obložene mize. Pa bi si upal reči, da je kak Avsenik za Slovenijo naredil veliko več kot doslej vse oblasti skupaj.