Kolumna Dušana Malovrha: Bad carpet*

Čeprav na Bled domače goste toplo vabijo zlasti v mrzli sezoni – saj se spomnite poziva lokalnega veljaka, da poleti ne hodite tja delat gneče –, je bila čudovita septembrska nedelja kot nalašč za sprehod okoli jezera. Ker sem imel notranje informacije, parkirnine nisem plačal. Konjičku sem našel senčko za 0 evrov. Prišparal sem najmanj 3 na uro, kolikor je po plakatih sodeč najcenejši blejski parking.

Ko sem bil predzadnjič tam, jezerskega kroga zaradi del ni bilo mogoče skleniti, tokrat pa je bilo že vse spedenano. Še preveč: sprehajalce okoli vodnega telesa zdaj vodi strogo določena pot, ograjena s količki in vrvmi. Kot da bi hodili po muzeju. Po novem namreč korak k obali ni dovoljen na večjem delu poti, ne glede na to, da 38. člen Zakona o vodah določa, da mora lastnik zemljišča vsakomur dopustiti neškodljiv prehod do vodnega dobra. Seveda pa so vedno tudi izjeme, in Bled je izjema.

Gorenjska kolegica mi je poskusila dopovedati, da so vrvi okoli jezera napeljali zaradi triatlona, ki so ga organizirali prejšnji dan, toda povezani količki so očitno namenjeni vsakodnevnim gostom. Da ne zaidemo k vodi. Z opozorilne tablice sem prebral: »Dostop ni dovoljen. Preprečevanje erozije obale.« A, to je to! Če bi množično stopali preblizu, bi zemlja spolzela in plazila v jezero.

Toda po drugi strani lahko ribiči ob jezeru za ograjo ne samo lovijo, temveč tudi bivakirajo. Do zob opremljeni, kot da bi lovili jezersko pošast. Vse pripomočke imajo razstavljene ob obali: ribiške palice, mrežice, zabojčke z vabami, stolčke, mize, vozičke, nekateri celo šotorčke. Ob kaki pijački ležerno čakajo, da kaj prime in bo poplačanih 45 oz. 60 evrov, kolikor stane dnevna karta (odvisno od plena).

Vsi drugi pa medtem hodimo po red, pardon, bad carpet. Ne rdeča, temveč slaba preproga. Kazni za hojo zunaj nje so visoke, res pa je, da tam še nisem videl mestnega redarja, kaj šele, da bi npr. štrafal mamico, ki ni bila pazljiva in se ji je sinko izmuznil k racam in labodom. Ob štriku sem pomislil na finto: lahko bi kupil ribiško karto, se preselil na drugo stran ograje, zapičil v zemljo palico in kobajagi lovil. V resnici bi imel pa piknik. Fišpiknik.

*(ang.) slaba preproga