
Galerija

S prijateljem, poslovnežem in svetovnim popotnikom, na kavicah redno premlevava aktualne dogodke. Predvsem športne. Dva kavč selektorja, pač. Hah, če bi naju poslušali, bi bili že zdavnaj svetovni prvaki v fuzbalu ... Zadnjič pa me pokliče in popolnoma zgroženo de: »Ne morem verjeti, a si videl, kaj govorijo tisti, ki so jih evakuirali zaradi vojne na Bližnjem vzhodu?! Samo jamrajo, šimfajo in se pritožujejo. Niti enega pa nisem slišal, da bi rekel hvala!« Ja, neverjetno. Pa so jih rešili, morda celo pred najhujšim.
Izjave, ki jih je peščica elektronskih medijev selektivno plasirala v javnost - videli smo samo nergače, čeprav bi si upal staviti, da so bili med rešenimi vendarle tudi hvaležni -, so opisovale domnevno katastrofalne razmere na repatriacijskih poletih v domovino iz Maskata v Omanu in Dubaja v Združenih arabskih emiratih. Evakuiranci so namreč dobili samo SDO, suhi dnevni obrok, kot smo rekli v nekdanji Jugoslovanski ljudski armadi. Jedi niso bile tople! Na avionu z Dubaja niso stregli dubajca! Pardon, dunajca. No, najbolj lačni so lakoto najbrž potešili vsaj z dubajsko čokolado.
In čakali, da so, reveži. Več ur. Tudi 34 ur. In nihče jim ni znal nič povedati, držali so jih v negotovosti. In slabo so spali ali pa sploh niso zatisnili očesa. Očitno so vse skupaj razumeli kot vrnitev z dragih počitnic, čeprav jim je obrambni minister zelo nazorno poskušal dopovedati drugače - da se ne vračajo s počitnic, ampak bežijo pred vojno. Za življenje.
Po drugi strani pa naših evakuirancev vse skupaj ni nič stalo, razen živcev, seveda. Povsem drugače kot večino drugih tujcev, ki so jih z Bližnjega vzhoda odpeljali domov. Državljani evropskih držav so morali za reševanje seči kar globoko v žep. Nemci, denimo, so za sedež na čarterskem poletu v domovino plačali 500 evrov, Irci 800, Nizozemci, Belgijci in Luksemburžani po 600, Finci menda celo od 1200 do 2300! Američanom je država založila denar za prevoz s kriznega žarišča, a posojilo Trumpove administracije bodo morali vrniti. Pri nas pa - hiša časti! Ampak to očitno ni bilo dovolj za slovenske dubajske »vplivneže«, da se ne bi usajali. Me res zanima, kako taki modeli postanejo vplivni?! Tako vplivni, da jih imenujejo vplivneži. Le kdo bi jim sledil?!