Kolumna Dušana Malovrha: Magna

Magna zapušča Slovenijo, Magna izpadla neresna, Magna bo vračala z obrestmi. Mediji so se tako in drugače razpisali o neslavni epizodi lakirnice kanadsko-avstrijskega podjetja v Hočah blizu mariborskega letališča. Multinacionalka je ob prihodu obljubljala 400 delovnih mest v prvi fazi do leta 2022, v naslednjih desetih letih pa naj bi jih zaposlila še najmanj 1000, omenjali so celo številko 3000. Toda pogodbe ni izpolnila, nasprotno, zdaj ustavlja proizvodnjo, zato bo vlada terjala vračilo 18,5 milijona subvencij.

O Magni se je veliko pisalo tudi, ko je prihajala na naša tla. Postavili so jo namreč na našo najboljšo grudo. Mnogi so bili proti postavitvi lakirnice na vrhunskem kmetijskem zemljišču, zlasti okoljevarstveniki so bili glasni, toda julija 2019 je avtomobilski gigant le odprl vrata.

Ob tokratnem viku in kriku ob odhodu Magne je v drobnem tisku na dnu obležala sramežljiva izjava župana Hoč, češ da je morda razlog za selitev v Gradec tudi to, da je Magna predolgo čakala na okoljevarstveno soglasje. Prošnjo so vložili maja 2018, pridobili pa novembra 2021. Zato ameriškega električnega športnega terenca Fisker delajo v Avstriji namesto v Sloveniji, je še namignil hoški župan.

Pridobivanje soglasij je teren, na katerem drsi tako velikim, kot je Magna, in majhnim, kot je moja malenkost. Da ne pišem, koliko časa je potrebnega, da se pri nas doma postavi in uradno odkljuka en prizidek. Reci in piši s papirji traja že tri leta. Pa saj ne delamo mostu na Pelješac! Mimogrede, tega so postavili v 1277 dneh. Samo en primer slabe prakse: v državi obstaja neka služba, v kateri je za določen del ozemlja pristojna ena sama oseba. Samo ta oseba ti lahko podpiše papir, brez katerega ne moreš naprej z gradnjo. Če zboli, ali je na dopustu, ali odsotna iz katerega koli drugega razloga, potem se lahko obrišeš pod nosom. Ker ta oseba na tako pomembnem položaju pač nima namestnika, ki bi lahko kaj podpisal. Hudič je tudi to, ker ti seveda nihče ne pove, da je denimo na bolniški ali da je celo zapustila to delovno mesto (nova oseba pa se še ne znajde povsem). Ti pa čakaš v dobri veri, da se zadeva rešuje. In ne težiš, v strahu, da uslužbencev ne bi zbudil iz dremeža in razjezil ter tako vse skupaj še bolj upočasnil.

Gospodarski minister Han je dejal, da se zaveda tega problema – slovenske birokracije, ki s svojo počasnostjo in neodzivnostjo nagaja vsem, ki bi se hoteli in so se sposobni premikati hitreje kot po polžje. Lepo, da se zaveda problema, vendar to ni dovolj.