NA KOŽO

Kolumna Dušana Malovrha: Usodna zamenjava

Kar zmrazilo me je, ko sem si priznal, da najbrž nisem vedno in povsod potrpežljivo držal zlatega pravila: čemaž nabiramo zgolj list za listom.
Nabirajmo ga list po list. FOTO: By-studio/Getty Images
Nabirajmo ga list po list. FOTO: By-studio/Getty Images
 2. 4. 2026 | 22:25
0:17

Slovenijo je pretresla smrt nabiralke divjega pora in nabiralca čemaža. Zlasti slednjega v zadnjih letih nabira in uživa čedalje več ljubiteljev naravne in zdrave prehrane, ki pa lahko že ob drobni nepazljivosti kaj hitro postane smrtonosna. Jedi iz čemaža številni pripravljajo sami doma, na jedilniku ga ponujajo v številnih gostinskih lokalih, zlasti planinske koče z njim rade razveselijo pohodnike. Najbolj priljubljena sta čemaževa juha in namaz. Prav zadnjič pa sem ugotavljal, da bom čemaža letos nabral manj, če sploh, saj na polici v kleti ostaja še od prejšnje sezone. Me je kar zaneslo. Nabiralec se ob pogledu na čudovito zeleno preprogo te zeli v gozdu težko zadrži, da ne bi planil po njej, toda prav to je največja napaka, ki jo lahko stori. In ob dvojni tragediji so mnogi med nami najbrž znova premislili in se vprašali – kako pa to počnem jaz.

Kar zmrazilo me je, ko sem si priznal, da najbrž nisem vedno in povsod potrpežljivo držal zlatega pravila: čemaž nabiramo zgolj list za listom. Nikoli ga ne »kosimo«, grabimo v šopih, četudi ga je lahko res veliko na majhnem prostoru. In če upoštevamo osnovno pravilo, potem ga je težko zamenjati za smrtno strupeni jesenski podlesek, ta ima mesnate liste, več jih je skupaj in se ovijajo okoli stebla. Največja past leži v zelenju brez cveta, kajti kot pove že ime, jesenski podlesek cveti – jeseni. Zdaj ga še ni, da bi nas opozoril! Ko zdaj pomislim za nazaj: vsaj na eni poljani čemaža sem si nekoč že zmotno oddahnil, misleč, da sem opazil jesenski podlesek in se mu spretno izognil. Kar sem gledal v nabiralniški vnemi, pa je bil seveda cvet – pomladanskega žafrana. In do letos nisem vedel, da za kolhicin, smrtno nevarno snov v jesenskem podlesku, ki jo v majhnih in nadzorovanih odmerkih resda uporabljajo tudi kot zdravilo, sploh ni protistrupa.

Tudi zato je bila pri smrtnost obravnavanih primerov zaradi zastrupitve z jesenskim podleskom v Sloveniji od leta 2000 kar 15-odstotna (40 zdravljenj, 6 smrti). Morda je to dejstvo stroka doslej premalo poudarila. Kar se mene tiče, se je sezona nabiranja čemaža končala, še preden se je začela. Domačo zalogo bom zavrgel, na gostilniškem jedilniku bom stran s čemažem preskočil in se odslej res držal navodila, ki mi ga je v priložnostnem dopisovanju namenila tudi umetna inteligenca: Če niste 100 % prepričani, rastline ne nabirajte in ne uživajte.

Spremljajte Slovenske novice kot prednostni vir na Googlu
Logo
IZBRANO ZA VAS
Promo
POLNJENJE
Promo
IDEJA ZA IZLET
Promo
ELEKTRIČNA ENERGIJA
Promo
AVTOMOBILIZEM
Promo
NASVET
Promo
NALOŽBE
Promo
KAKOVOST
Promo
BOLNIŠKE
Promo
SUVERENOST
Promo
ZAVARUJ
Promo
ZDRAVJE
Promo
ZOBNI VSADKI
ONAPLUS PODKAST
Promo
SKUPAJ ZA VARNOST
Promo
FINANCIRANJE
Promo
DOMENA
Promo
TVEGANJE
Promo
SODOBNA LOGISTIKA
Promo
VEČ ENERGIJE
Promo
ENERGIJA
Promo
JESENSKE POČITNICE
Promo
INTERVJU
Promo
KOLESARSTVO
Promo
VPOGLED V ZDRAVJE