NA KOŽO

Kolumna Dušana Malovrha: Usodna zamenjava

Kar zmrazilo me je, ko sem si priznal, da najbrž nisem vedno in povsod potrpežljivo držal zlatega pravila: čemaž nabiramo zgolj list za listom.
Nabirajmo ga list po list. FOTO: By-studio/Getty Images
Nabirajmo ga list po list. FOTO: By-studio/Getty Images
 2. 4. 2026 | 22:25
0:17

Slovenijo je pretresla smrt nabiralke divjega pora in nabiralca čemaža. Zlasti slednjega v zadnjih letih nabira in uživa čedalje več ljubiteljev naravne in zdrave prehrane, ki pa lahko že ob drobni nepazljivosti kaj hitro postane smrtonosna. Jedi iz čemaža številni pripravljajo sami doma, na jedilniku ga ponujajo v številnih gostinskih lokalih, zlasti planinske koče z njim rade razveselijo pohodnike. Najbolj priljubljena sta čemaževa juha in namaz. Prav zadnjič pa sem ugotavljal, da bom čemaža letos nabral manj, če sploh, saj na polici v kleti ostaja še od prejšnje sezone. Me je kar zaneslo. Nabiralec se ob pogledu na čudovito zeleno preprogo te zeli v gozdu težko zadrži, da ne bi planil po njej, toda prav to je največja napaka, ki jo lahko stori. In ob dvojni tragediji so mnogi med nami najbrž znova premislili in se vprašali – kako pa to počnem jaz.

Kar zmrazilo me je, ko sem si priznal, da najbrž nisem vedno in povsod potrpežljivo držal zlatega pravila: čemaž nabiramo zgolj list za listom. Nikoli ga ne »kosimo«, grabimo v šopih, četudi ga je lahko res veliko na majhnem prostoru. In če upoštevamo osnovno pravilo, potem ga je težko zamenjati za smrtno strupeni jesenski podlesek, ta ima mesnate liste, več jih je skupaj in se ovijajo okoli stebla. Največja past leži v zelenju brez cveta, kajti kot pove že ime, jesenski podlesek cveti – jeseni. Zdaj ga še ni, da bi nas opozoril! Ko zdaj pomislim za nazaj: vsaj na eni poljani čemaža sem si nekoč že zmotno oddahnil, misleč, da sem opazil jesenski podlesek in se mu spretno izognil. Kar sem gledal v nabiralniški vnemi, pa je bil seveda cvet – pomladanskega žafrana. In do letos nisem vedel, da za kolhicin, smrtno nevarno snov v jesenskem podlesku, ki jo v majhnih in nadzorovanih odmerkih resda uporabljajo tudi kot zdravilo, sploh ni protistrupa.

Tudi zato je bila pri smrtnost obravnavanih primerov zaradi zastrupitve z jesenskim podleskom v Sloveniji od leta 2000 kar 15-odstotna (40 zdravljenj, 6 smrti). Morda je to dejstvo stroka doslej premalo poudarila. Kar se mene tiče, se je sezona nabiranja čemaža končala, še preden se je začela. Domačo zalogo bom zavrgel, na gostilniškem jedilniku bom stran s čemažem preskočil in se odslej res držal navodila, ki mi ga je v priložnostnem dopisovanju namenila tudi umetna inteligenca: Če niste 100 % prepričani, rastline ne nabirajte in ne uživajte.

Logo
IZBRANO ZA VAS
Promo
STE VEDELI?
PromoPhoto
VIDEO
PromoPhoto
KAKŠNA JE REŠITEV?
Promo
NEKAJ VEČ
Promo
Intervju z Larsom Sudmannom
Promo
PLIN
Promo
NEVERJETNE ŠTEVILKE
Promo
POŠKODBA KRIŽNE VEZI
PromoPhoto
NEPREMIČNINE
Promo
INOVACIJE
Promo
HOTELI
Promo
NOVOST
Promo
AKTIVNI IN ZDRAVI
PromoPhoto
OGLED
Promo
JE VREDNO?
PromoPhoto
DOLGE VRSTE
PromoPhoto
NAKUP
Promo
NADZOR
PromoPhoto
NEVERJETNE IZKUŠNJE
Promo
GRADBENIŠTVO