Kolumna Gorazda Nejedlyja: Celjani v ligo prvakov

Nekaj mi govori, da bodo Celjani jeseni igrali v ligi prvakov. Po hladni nogometni logiki jim ne bi dal niti 30 odstotkov možnosti, po logiki tega čudnega časa pa precej več. Nogometni bogovi ne berejo sankcijskih seznamov, ne poslušajo tiskovnih konferenc iz Bruslja in ne preverjajo, kdo se je kdaj fotografiral s kom. Vidijo le, kdo dela, kdo vlaga, kdo tvega in kdo verjame. In Celjani, ali če hočete celjski Rusi, očitno nekaj delajo prav.

Slovenija se po ruski agresiji na Ukrajino ni povsem odrekla Rusiji. Ali evrom. V Celju zato nastaja zgodba, ki bi jo lahko v bolj razkošni izdaji nekoč gledali v Londonu. Tam je Roman Abramovič pred dobrimi dvajsetimi leti kupil Chelsea in evropskemu nogometu razložil, da je tradicija lepa stvar, toda denar z dobrim načrtom je še lepša. Ruski mogotec, tajkun, oligarh ali kakor koli že smo mu rekli, je iz divjega postsovjetskega sveta prišel v aristokratski London in iz kluba naredil evropsko silo.

Celje seveda ni Chelsea, knežje mesto ni London, slovenska liga pa ni premier league, čeprav se tudi pri nas včasih najde kdo, ki vstopnico za domačo tekmo ocenjuje kot vstop v kraljevo ložo. Toda vzporednice obstajajo. Za celjskim vzponom stoji ruski kapital, za njim Maxim Demin, poslovnež iz petrokemijskega sveta in nekdanji lastnik Bournemoutha, ki je v Angliji že dokazal, da zna iz manjšega okolja narediti resno nogometno zgodbo.

Tudi v Celju ni šlo le za denar. Denar je v nogometu nujen, toda sam po sebi ne zna sestaviti obrambe, zadeti iz kota ali preživeti evropskega gostovanja. Potrebuješ red, potrpežljivost in ljudi, ki vedo, kaj počnejo. Eden od njih je predsednik Valerij Kolotilo, prijazen in dobrodušen človek, dokler mu ne stopiš na rep. Le slovenščina mu nekako ne steče. A bodimo pošteni: v slovenskem nogometu smo imeli veliko ljudi, ki so tekoče govorili slovensko, pa iz klubov niso naredili ničesar.

Celje je zanimivo, ker kaže, kako daleč lahko v Sloveniji pride klub, ki ima kapital, idejo in dovolj miru, da ne menja smeri po vsakem gostilniškem komentarju. Če bodo Celjani preskočili še zadnje ovire, ne bo šlo le za športni uspeh. To bo dokaz, da je mogoče tudi pri nas zgraditi nekaj več kot sezonski navdih.