NA KOŽO

Kolumna Gorazda Nejedlyja: Zajc, ki ni zajec

Miha Zajc ni pozabil na krivico, ki se mu je dogajala v obdobju, ko je bil reprezentant.
Miha Zajc je v 32. letu še vedno najustvarjalnejši slovenski zvezni igralec, ki ga povrhu zanima še gol. FOTO: Damir Sencar/Afp
Miha Zajc je v 32. letu še vedno najustvarjalnejši slovenski zvezni igralec, ki ga povrhu zanima še gol. FOTO: Damir Sencar/Afp
 13. 4. 2026 | 22:25
2:46

Nekdanji slovenski nogometni selektor Matjaž Kek nikoli ni natančno pojasnil, zakaj je odpisal Miho Zajca. V Zagrebu in na Hrvaškem se je »odpisani« igralsko razsvetlil, ne glede na ne najvišjo raven tekmovanja sosedske lige, ki pa je kljub vsemu zahtevnejša, kot je slovenska. Navdušuje z goli, ustvarjalnostjo, delovno etiko in, česar doslej ni kazal, voditeljstvom. Če sem iskren, v njem nikoli nisem videl fanta z avtoriteto v slačilnici. Saj prihaja z Goriškega! To mu uspeva pri Dinamu, kjer so Slovenci redko imeli sloves neugodnih fakinov. Hvaležnih pač. Miha Zajc ni pozabil na krivico, ki se mu je dogajala v obdobju, ko je bil reprezentant. Gladko je zavrnil vabilo Kekovega naslednika Boštjana Cesarja. Kot selektorjev pomočnik ni vztrajal pri tem, da bi bil Zajc lahko dodana vrednost. Ker je dobila legitimno kritje v junaštvu in podobi na evropskem prvenstvu, Keku ni bilo mogoče očitati, da se je odločil napačno.

Miha Zajc je v 32. letu še vedno najustvarjalnejši slovenski zvezni igralec, ki ga povrhu zanima še gol. Je tip igralca, ki zna več in si lahko tudi privošči več, a tudi igralec, ki pooseblja zadrtost slovenskih trenerjev in strah pred porazom, pred nenadzorovano dodano vrednostjo, pred pogumom in mojstrom, ki štrli iz povprečja ... Je tudi igralec, ki nečesa ne (z)more, in tega se trenerji in selektorji, izurjeni za pragmatizem, držijo kot pijanec plota. Zanje so fantje s potezo več prej težava kot rešitev. Podobno kot je bil težava skoraj desetletje Josip Iličić. Imel je smolo, da je bil njegov igralni vrhunec v obdobju, ko so se drugi že poslavljali od najboljših let ali pa so komaj postajali zreli ter izkušeni reprezentanti. Ko ni bil več na vrhuncu, so drugi s selektorjem vred lažje zadihali in se vrnili k »bunkerju« – strahopetnemu junaštvu. Miha Zajc je ogledalo slovenskega nogometa. Plačal je davek za nekaj, česar ne more, ni pa bil nagrajen za tisto, kar zmore. Ta premisa je premočno zadrta med nogometnimi ustvarjalci, ki najboljše preradi kaznujejo, namesto da bi jih nagrajevali za to, kar zmorejo. In praviloma več zmorejo kot ne.

P. S. Tudi zdaj vidim vsaj enega, še prej dva zajca, ki sta za selektorja težava, in ne rešitev.

Logo
IZBRANO ZA VAS
Promo
KAKO VOZITE
PromoPhoto
ZDRAVLJENJE
PromoPhoto
POLETNI ODDIH
Promo
NOVA PRAVILA IGRE
PromoPhoto
NEVERJETNO
PromoPhoto
POČITNICE
Promo
ONLINE ŠTUDIJ
Promo
OGLAŠEVANJE
IGRALKA
Promo
PAMETNA SAMOOSKRBA
Promo
DOGODEK
Promo
VEČ KOT VIDEZ
PromoPhoto
DOMAČE PASME
PromoPhoto
ZELO ZANIMIVO
Promo
NA POMOČ
PromoPhoto
SLADKANJE
Promo
VLAGA
Kolumna Gorazda Nejedlyja: Zajc, ki ni zajec