Kolumna Gordane Stojiljković: 1460 dni časa za obrambo

Včeraj bi se moral Dušan Smodej, obtožen spolnega nasilja, omogočanja uživanja prepovedanih substanc in telesnih poškodb, izreči o svoji krivdi, a ga kljub napovedim, da se bo predobravnavnega naroka udeležil, ni bilo. Obramba se je sklicevala, da je vabilo na sojenje prejel šele 28. maja in tako ni imel na voljo osem dni za pripravo obrambe, sodišče pa mu je prikimalo. Prosim? Afera Fotopub je izbruhnila pred štirimi leti, kar pomeni, da je imel natanko 1460 dni časa na voljo, da se pripravi na svojo obrambo. A očitno ni imel časa, saj je po tistem, ko je društvo ukinil, svojo umetniško kariero nadaljeval v tujini. Trenutno se po besedah zagovornika nahaja v Franciji, kjer ga pogodba o delu zavezuje do 12. junija. Predvidevam, da mu preobilica dela za tuje naročnike ni omogočala potrebnega miru, da bi lahko v miru sestavil svojo obrambo. A ne le to, tip, ki mu obtožnica očita huda kazniva dejanja, pričakuje, da mu bomo davkoplačevalci plačali pot domov. Sodišče je namreč zaprosil, da mu krije stroške za pot domov. Ali to pomeni, da po tako zavezujoči pogodbi, ki mu ne omogoča vrnitve domov za zanj tako rekoč življenjsko prelomnico, ko se bo presojalo, ali je kriv ali ne – dela pro bono?

Za moj okus človek sploh ne premore sramu. Dejstvo pa je, da davkoplačevalci nismo nobena zasebna potovalna agencija. Če je imel dovolj keša, da si je privoščil življenje med Benetkami, Parizom, Marokom ali Švico, potem enostavno ne more pričakovati, da bi moral račun za njegovo vrnitev domov poravnati kdo drug. Največja škoda v takšnih primerih ni le v samih očitkih ali postopkih, ampak v sporočilu, ki ga dobijo državljani: da za navadne ljudi veljajo stroga pravila, medtem ko lahko drugi z odvetniki, ugovori, procesnimi zapleti leta odlašajo soočenje z institucijami. Pravna država mora zagotoviti pošten postopek in domnevo nedolžnosti, ne pa financirati posledic osebnih odločitev. Prvo je njena dolžnost, drugo ni. Če želi pravna država ohraniti verodostojnost, mora pokazati, da postopki niso igra potrpežljivosti, v kateri zmaga tisti, ki najdlje zavlačuje. Ne pozabimo, kako že 1460 dni živijo njegove (domnevne) žrtve.