
Galerija

Ta teden je marsikoga zadela novica, da gospodarska družba prodaja štiri parcele nepremičnine, ki v naravi predstavlja jezero. Sama denimo sploh nisem vedela, da si lahko lastnik jezera, čeprav v tem primeru akumulacijskega. A v Sloveniji voda ni zgolj naravni vir, temveč javna dobrina posebnega pomena. Celo več, pravico do pitne vode smo leta 2016 zapisali v slovensko ustavo, s čimer je država jasno izrazila, da morajo vodni viri služiti predvsem oskrbi prebivalstva in ne pridobivanju zasebnega dobička. Zato je povsem razumljivo, da smo ob novici o prodaji jezera vsaj malce zastrigli z ušesi.
V Sloveniji so celinske vode in vodna zemljišča praviloma javno dobro, njihova uporaba pa je urejena z zakonodajo. To pomeni, da tudi če zasebnik postane lastnik določenega zemljišča ob jezeru ali objektov na njem, s tem ne pridobi neomejene pravice razpolagati z vodo ali omejevati pravic, ki jih določa zakon. Lastninska pravica zato ni absolutna, ampak jo omejuje javni interes. Jezera imajo veliko večjo vrednost od njihove tržne cene. So del dediščine, pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, turizem, rekreacijo in kakovost življenja lokalnega prebivalstva.
Jezera imajo veliko večjo vrednost od njihove tržne cene.
Če se javnost začne spraševati, ali bo dostop do jezera v prihodnje omejen ali bodo interesi zasebnega lastnika prevladali nad javnim interesom, gre za povsem legitimne pomisleke. Čeprav je že zdaj v zasebnih rokah. Delna lastnica jezera je tudi ribiška družina s koncesijo za opravljanje dejavnosti ribolova. Njena naloga ni zgolj izdajanje dovolilnic, temveč tudi skrb za ribji stalež, vlaganje rib, varovanje habitatov in ohranjanje ravnovesja. Takšno upravljanje temelji na dolgoročni odgovornosti do narave, ne na kratkoročnem gospodarskem interesu. Ključno vprašanje zato ni zgolj, kdo je lastnik, temveč kakšne varovalke zagotavlja država.
Jezero ni le nepremičnina na zemljevidu, ampak prostor, ki ima okoljski, družbeni in lokalni pomen. Je življenjski prostor številnih življenj, pomemben del lokalne skupnosti in po toliko letih od nastanka akumulacijskega jezera tudi naravna vrednota, ki je ni mogoče oceniti zgolj z denarjem.