Kolumna Gordane Stojiljković: Nad anoreksijo z bulimijo

Je v zgodnjih štiridesetih, gola kost in koža, izmučen in upadel obraz, tako rekoč brez zob, čisto kratki lasje. Ljudje ob pogledu nanjo pomislijo, da je na trdih drogah, pravi. Vendar ni. Nekoč uspešna v borilnem športu v nekem trenutku zaradi oslabelosti ni zmogla več. Osamljena je, saj je zaradi bolezni odgnala prav vse, ki bi ji lahko stali ob strani. Izoliraš se sam, pravi. Dom, ki bi moral predstavljati varnost, je zanjo nevarno okolje. Doma se, pravi, počuti kot huda odvisnica. Zato se večino dneva zadržuje zunaj ali v avtu. Spi uro do dve na noč. Preostali del noči se, kot pravi sama, ritualno prenajeda. In nato bruha. Sedemkrat, osemkrat na dan. Do trenutka, ko je tako utrujena, da ne zmore več. Takrat mora ven iz stanovanja. Anoreksijo vzdržujem z bulimijo, pravi. Najprej tudi po več dni ni zaužila ničesar. Strah jo je bilo popiti limonado, da ne bi pridobila teže. Ko je ugotovila, da je brez potrebne energije, da bi preživela dan, se je odločila, da bo nekaj pojedla, a nato vse skupaj iz telesa izvrgla. Da ima hud problem, je ugotovila, ko ni zmogla jesti za mizo še z nekom.

Že 15 let se ne more izkopati iz krempljev te resnično hude bolezni, ki se je zarezala v vse pore njenega telesa. Zaveda se, da s hrano polni veliko luknjo, ki je nastala zaradi toksičnih odnosov. Vseh vrst. Ker čuti težo teh odnosov, skuša pojasniti, ne ve, kako se z njo spopasti, zato za štirimi stenami to težo zaužije. In potem to negativno energijo s hrano vred izbruha. Z bruhanjem jo odloži. A jo je po vsakem bruhanju sram, čuti veliko krivdo. Spet ji ni uspelo, znova je pogrnila. Že več kot desetletje obiskuje psihoterapevta. Težav nima le s hrano, temveč z lastno vrednostjo. Čeprav ve, da ji um še kako dobro dela. Zaveda se vseh svojih težav. Bulimija ji daje občutek začasnega nadzora, a ga hkrati tudi ruši, zato je v nenehnem konfliktu sama s seboj. Z bulimijo se identificira, pravi, gre za nekakšen mehanizem preživetja, zato je misel na spremembo, čeprav nujna, tudi strašljiva. Pa vendar ... Piše pravljice. Veliko bere. Ljubi pse, doma ima kar štiri. In odločila se je, da bo temu naredila konec. Brez besed sem. Upam, da ji resnično uspe.