Kolumna Lovra Kastelica: Demografska zima

V teh dneh mineva natančno 20 let, odkar je v Sloveniji število prebivalcev prvič preseglo dva milijona. Žal pa zadnji podatki, ki pravijo, da je bil v lanskem letu zabeležen nov negativni rekord v številu rojstev, kažejo predvsem na skrb vzbujajočo podobo slovenske skupnosti, ki jo je demografska zima zajela že pred 40 leti.

Demografska zima je pojav, ko rodnost ne doseže več potrebnega 2,1 otroka na žensko v rodni dobi, to pa je tudi tista meja, ki še ohranja populacijo ter preživetje narodne skupnosti. Nekateri demografi se zato strinjajo, da pomeni prav leto 1980 tudi začetek izumrtja Slovencev in slovenščine. Ne pa tudi Slovenije. V njej se število prebivalcev že zaradi ugodne geografske lege in stabilnosti ne bo kaj bistveno zmanjševalo.

Ukrepe za višjo rodnost bi morali vladajoči zato vzeti še kako resno: politika, ki se ne odziva na demografske grožnje, je samomorilna.

Menda jih ne jemljemo dovolj resno (pa čeprav naš življenjski standard prav nizka rodnost že močno ogroža, močno nas bo postarala, z določenih območij pa celo izgnala) tudi zato, ker so demografski pojavi tako dolgotrajni in neoprijemljivi, ukrepi pa pregrešno dragi, predvsem pa se zaradi njih ne da zmagati na volitvah. Povprečen državljan pač ne more dojeti, da še danes na letno število umrlih vplivajo tudi rojstva, ki so se zgodila pred več kot sto leti. Ter da je sedanja demografska slika posledica več kot stoletnega demografskega razvoja treh demografskih dejavnikov: smrtnosti, rodnosti in selitev. Že samo iz podatkov iz leta 2023, ko je umrlo 21.540 prebivalcev, se jih rodilo 16.989, priselilo 33.939, odselilo pa 22.411, lahko vidimo, kam drvimo.

FOTO: Tylim Getty Images/istockphoto

Drvimo v območje, ko se bomo morali kot mala država malega naroda pošteno zamisliti nad dejstvom, da nikakor nismo sposobni absorbirati močnega priseljevanja brez posledic za položaj svojega jezika in svoje kulture. Izračuni so že pokazali, da bomo ob teh trendih Slovenci izumrli v približno 200 letih. Ohranila bi se le genetska podskupina Slovencev.

Božidar Voljč, predsednik Komisije za medicinsko etiko: »Slovenci smo ob nadaljevanju takih razmerij med rojstvi in smrtmi zapisani izumrtju. Če se bo to zgodilo, bo z nami izginil tudi naš jezik. S stališča življenja na Zemlji ne bo to nič posebnega. Saj so doslej z jezikom vred izumrli že mnogo močnejši narodi od nas. Zato nizka rodnost Slovencev zadeva predvsem nas, Slovence.«

Menda ima vsak narod svoje rojstvo in svoje življenje, v katerem doseže svoj vrh, se postara in končno izumre.