Kolumna Lovra Kastelica: Hladna vojna

Med čakanjem na svaka sem imel natanko eno uro časa. V navigacijo sem zato vtipkal Sternwartestraße 74 in se odpeljal do naslova, kjer je bila nekoč ena najprestižnejših zasebnih klinik. V Cottage-Sanatorium so se zdravili namreč tudi takšni, kot so Freud, Puccini, Atatürk … Zame je bila pomembna predvsem zato, ker se je z vsemi temi ukvarjal in družil tudi priznani psihiater Rudolf Urbančič (iz preddvorske linije Urbančičev). Ne nazadnje jo je dal leta 1907 tudi zgraditi. Da je bila njegova prateta prva slovenska pisateljica in skladateljica Josipina Turnograjska, ve le malokdo. Kakor tudi, da je slavni filmski igralec Christopher Waltz njegov vnuk. Sicer pa: kdor je gledal film The Grand Budapest Hotel, ta gotovo ve, kako vrhunsko so se znali svetovljani pred drugo svetovno vojno odpočiti, beri: zdraviti. Takšen prestiž pa je ponujala tudi klinika, o kateri govorimo in ki stoji ob parku Türkenschanzpark, zeleni oazi sredi Währinga.

Da ponuja 18. dunajski becirk daleč najboljši kompromis med pozidanim in nepozidanim ter da je v tem okrožju ravno zato tudi toliko diplomatskih rezidenc, sem izvedel šele pozneje. Če bi vedel že prej, tega zapisa ne bi bilo. Tako pa sem se že kmalu zatem zaustavil pred Urbančičevim sanatorijem. Iz žepa sem vzel telefon, vneto fotografiral, potem pa zaslišal jezen glas: »Was ist los?! Ist alles okay?!« Povedal sem, da si samo ogledujem stavbo, ki da je zelo pomembna tudi za slovensko zgodovino. Ker pa ga moj odgovor ni navdušil, sem poskušal pomiriti strasti, češ da sem samo turist. Ker je postajal glas na oni strani le še bolj togoten, sem jo raje popihal do avta in odpeljal.

Začelo me je glodati, v kaj zaboga sem tako dregnil. Nakar sem izvedel, da je stavba, ki jo je leta 1956 kupila Sovjetska zveza, v resnici depandansa za uslužbence veleposlaništva Ruske federacije. Še več: iz časnika Der Standard sem odprtih ust razbral, da je na Dunaju akreditiranih 273 ruskih diplomatov, da ima vsaj tretjina povezave z ruskimi obveščevalnimi službami, ker pa je v nevtralni Avstriji kaznivo le, če se vohunjenje usmerja proti interesom njihove države, imajo zato tudi Rusi vzpostavljeno močno vohunsko mrežo. Zdaj vem, da ima v njej ključno vlogo tudi nekdanji Urbančičev sanatorij. Ki so ga nekoč uporabljali aristokrati, danes pa ga tisti, ki ne trpijo nepovabljenih. Če pa se vseeno kdaj zgodi, da dregnejo v njihovo gnezdo, tedaj se znajdejo na robu mednarodnega incidenta, sredi vse bolj aktualne hladne vojne.