Kolumna Lovra Kastelica: Kulturni kapital

Naša zakonodaja dopušča stroške tudi za tiste šolske storitve, ki po izobraževalnem programu niso obvezne oziroma presegajo predpisane normative in standarde. S čimer zakonodajalec dopušča in povzroča razlikovanje učenk in učencev glede na njihov socialno-ekonomski status.

Tako opevana enakost v javnem šolstvu, v katerem naj bi kar kipelo od nje, obstaja samo na papirju: otroci iz revnejših okolij nimajo v njem niti približno enakih možnosti šolanja, kot ga imajo tisti iz premožnejših slojev.

Da je stanje na tem področju že dlje skrb vzbujajoče, govori tudi projekt, ki so ga v Šoli za ravnatelje izvedli že v šolskem letu 2013/14. Raziskave v Sloveniji so že takrat pokazale, da dosegajo otroci iz družin z višjim dohodkom in višjo izobrazbo staršev boljše rezultate v šoli. Zato so želeli načrtno spodbuditi dvig socialnega in kulturnega kapitala, vplivati na izobraževalni uspeh otrok in na njihove življenjske priložnosti. Projekt je stal 3,8 milijona evrov in je zaposlil več kot 130 ljudi. In kakšen je bil izplen?

Čeprav desetletje pozneje kar četrtina slovenskih 15-letnikov ne dosega osnovne pismenosti, je odličnjakov v naših srednjih šolah še vedno več, kot jih je v drugih državah OECD. So bile torej te ocene na šolskih testih šenkane? Je bil v ozadju teh odličnih ocen samo še izrazitejši odtis premožnejših staršev?

Že raziskava OECD je pokazala na ogromen razkorak med socialno spodbujenimi ter tistimi, ki izhajajo iz nespodbudnega okolja. O izraziti razslojenosti – na revne in bogate – pa veliko govorijo prav ocene naših otrok: če je na razredni stopnji povprečni učni uspeh otroka bogatih staršev 4,49, otroka revnih staršev pa 3,25, je na predmetni stopnji povprečni učni uspeh otroka bogatih staršev 4,17, otroka revnih pa 2,98.

Ekonomski kapital namreč še kako vpliva tudi na kulturni kapital, kot so vrednote, tradicija, vzgoja in omika, jezik, znanje, veščine, poznavanje pravil, motivacija, ta kulturni kapital pa znajo družine z višjim ekonomskim statusom bistveno bolje prenašati na svoje otroke. Ti starši vlagajo veliko več v njihovo izobrazbo, obšolske dejavnosti, v boljšo prehrano ...

Otroci bogatih staršev vstopajo v tekmo z bistveno boljšo startno osnovo, z neprimerno več kulturnega kapitala, vse to pa šole, kakršna je tudi slovenska, debelo nagrajujejo ter pomagajo, da se kasta privilegiranih otrok, rojenih z zlato žlico v ustih, samo še utrjuje.