Kolumna Lovra kastelica: Njeno kraljestvo

Notri je bilo toplo. Skozi okno je sijala mesečina in se bleščala na beli Ikejini mizi. V dnevni sobi je okrog zračnika, nekakšnega stebra, ki na poseben način ločuje njihovo kuhinjo in jedilnico od dnevne sobe, mumindružina spala dolgo zimsko spanje. Tedaj pa je lunin žarek posvetil muminmami naravnost v obraz. Tako močno in natančno, da se je zgodilo nekaj, kar se menda še nikoli ni: muminmama se je zbudila in ni mogla več zaspati. Dvignila se je na noge, se pretegnila in zagledala preostalih pet članov njenega kraljestva, obe predšolski mumindekletci, muminnajstnico in muminnajstnika, tako ...