Kolumna Lovra Kastelica: Ponosni graščačiči

Potem pa sem z leti na take štose čedalje manj padal: bolj kot se mi je odpirala glava, vse manj sem temu verjel in vse bolj sem bil prepričan, da so bili moji predniki ali podložniki in so se pred drugimi podložniki delali graščake ali pa so nemara res živeli tako blizu kakšnega gradu in so jim potem drugi prezirljivo rekli, dajte, no, kakšni graščaki neki, bolj graščačiči, navadni – kasteliči!

Sčasoma sem spoznal, da je resnica o našem plemenu precej drugačna, in da se začne, ko so Turki prvič vpadli na slovensko ozemlje, kar pa se je zgodilo ravno na današnji dan, 9. oktobra 1408; ko so do kraja izropali Metliko.

Ne, ni nam bilo lahko, sploh pa ne po letu 1463, ko so pokončali bosansko državo. Kar 120 naslednjih let so trajali njihovi vpadi, med tistimi, ki so bili najbolj na udaru, pa so bili prav Kostelci: nekakšni vratarji slovenskega ozemlja so doživeli kar 27 večjih napadov, turško moštvo pa je vsakokrat štelo po 10.000 mož in še več; prihajalo je res pravo krdelo, ki je ropalo, požigalo, klalo in odpeljalo mnogo naših ljudi; celo otroške glave so nabijali na kole?!

Napadi so bili tako srditi, da Kostelci preprosto niso več zdržali: večina od kakšnih 400 ali 500 ljudi se je zato razbežala po Sloveniji, še posebno pa po Dolenjskem.

Iz enega je nastalo potem več plemen, ki so se poimenovali Kostelec (danes šteje 95 oseb), Kostevc (229), Kastelec (394), Kastelc (9), Kastelič (29); pleme, ki se je, tudi glede na Surs, daleč najbolj namnožilo, se je poimenovalo – Kastelic (2818).

Da bi Kastelice kaj prav posebnega povezovalo, ne vem, vem pa, da smo zelo ponosni na Jožeta (arheologa in klasičnega filologa), Braneta (dolgoletnega dopisnika iz Londona), Miho (ustanovitelja in urednika Kranjske čbelice), Dušana (ilustratorja in avtorja animiranih filmov); zelo ponosni pa smo tudi na Eda (legendarnega hokejista Olimpije, znanega po svoji grobosti) ter na njegovega sina Marka, ki prav tako igra hokej na najvišji NHL-ravni.

V zadnjem času smo očarani nad še enim Markom, govorimo o 18-letnem Marku Kastelicu iz Ivančne Gorice, ki je naš največji biser dirkaškega športa; nekateri mu prerokujejo celo, da bo dirkal v formuli 1.

Prav vsi potomci tistih, ki so pred 500 leti zapustili Kostelsko, pa smo še kako ponosni tudi na Ivico in Janico Kostelić; pa čeprav njuni predniki takrat niso hoteli z nami in so jo raje ucvrli v neko drugo smer.