Kolumna Lovra Kastelica: Prijateljeva vrnitev

Večkrat v tistih dneh me je preplavil občutek, da mi nekaj manjka ...

Večkrat v tistih dneh me je šokiralo, da se nisem mogel niti približno spomniti, kdaj sem bil nazadnje na stranišču brez telefona. Čas, ko sem bil sam s sabo, sem si očitno raje krajšal s pregledovanjem teh ali onih novičk?!

Tolažim se, da biti sam s sabo ni le moj problem, pač pa je vsesplošen. Česar sem se že zelo zgodaj zavedel: nekoč sem si zadal nalogo, da poskušam eno uro ležati in zreti v strop; v naslednjih desetih letih mi je ni uspelo uspešno izvesti.

Večkrat v tistih dneh sem se zalotil tudi na različnih mestih, kjer sem po navadi povsem nezavedno segel po svojem telefonu in najprej poiskal sofascore, aplikacijo, ki seznanja z najnovejšimi športnimi rezultati, lestvicami, postavami … Če o kakšnem področju kaj več vemo, postane zelo hitro obremenjujoče. In če ne obnavljamo sproti svojega znanja, se znajdemo že kmalu v posebni stiski, to pa je učinkovito blažil prav telefon, ki je pomembno prispeval k obnavljanju znanja. Nič kaj takega, šlo je predvsem za to, da sem prej kot drugi vedel, s kakšno enajsterico se bo začela ta ali ona tekma; človeštvo zaradi tega že ni pridobilo.

V bistvu je šlo za podobno stvar, kot gre pri zbirateljstvu, kjer so ljudje pripravljeni za eno manjkajočo znamko prispevati bogastvo. Če manjkajočega dela zbirke nimajo, doživljajo podobno stisko, kot sem jo tudi sam, ker nisem mogel preveriti, v kakšni postavi bodo tedaj igrali nogometaši Uniteda in v kakšni Cityja.

Moram reči, da je bilo življenje brez pametnega telefona zanimiva izkušnja, ki pa se je hitro končala, saj sem v ponedeljek dobil novega. Gre za isto znamko, le da naj bi imel tri leta mlajši model manj težav s polnjenjem in pregrevanjem.

Že naslednji dan me je poklical serviser Tomaž ter obvestil, da mu je uspelo locirati in popraviti okvarjen čip na starem telefonu, da ga je za hip obudil od mrtvih ter rešil tudi tiste fotografije, ki jih ni bilo v oblaku.

Tako da bo lahko že spet po starem: pametni telefon bo ponovno moja podaljšana roka, čudežno zdravilo proti dolgočasju, droga, ki bo uničevala moja čutila, moj zvesti prijatelj, s katerim se bova kar naprej družila, ki bo spremljal in štel vsak moj korak, ter mi v vsakem trenutku s pomočjo algoritmov pravilno svetoval, predvsem pa mi predvajal reklame, ki sem jih v tistih dneh tako zelo pogrešal.