Kolumna Lovra Kastelica: Severni pekel

Takšna relikta sta tudi kolesarski dirki: Po Flandriji in Pariz–Roubaix. Če je za nekatere najpomembnejša dirka sezone De Ronde, ki jo je minuli konec tedna dobil Tadej Pogačar, je za druge Severni pekel. Letos bo ponudil skoraj 260 km trpljenja, 30 tlakovanih sektorjev s 55 km kock ... ter seveda zloglasni Arenberški gozd (Trouée d'Arenberg). Na startu – ta se ne začne nikoli v Parizu, ampak v 80 km oddaljenem Compiègnu, kjer so leta 1918 podpisali premirje in končali prvo svetovno vojno – bo tudi Mathieu Van der Poel. Tako kot po Flandriji se bo tudi tokrat potegoval za rekordno četrto zmago. Na nedeljski Veliki maši (De Hoogmis) mu je takšen dosežek preprečil Pogačar.

Vzdevek Severni pekel se je prvič pojavil takoj po prvi svetovni vojni. Če so dirko takrat poimenovali tako, ker je potekala po opustošenem območju uničenih cest, preluknjanih, blatnih in polnih ostankov vojne, ji pravijo Severni pekel tudi zaradi ostrih vremenskih razmer. Temačni oblaki, ki v velikonočnem času prekrijejo nebo nad ravninsko Pikardijo, bodo ob rezkih sunkih vetra namreč tudi tokrat grozili elitni karavani kolesarjev. Prvih 100 km bo sicer eno samo zatišje pred viharjem … Théo Vienne in Maurice Perez, lastnika tamkajšnjih mlinov, sta prvo dirko organizirala že leta 1896. A si gotovo nista mislila, da bo dogodek, sprva namenjen delavcem tekstilne tovarne, postal takšen spektakel.

Takrat pa bo zaropotalo … Četa kolesarjev bo asfalt zamenjala za kocke. Zdaj bo hotel vsak v ospredje. V bitki za položaje se bodo znova utapljali v prahu in se pobirali iz jarkov. Podeželske poti, kjer so nekoč topotali konji, bodo postajale samo še bolj surove. Predirale se bodo zračnice, utrujeni in živčni kolesarji pa bodo drug za drugim (od)padali. Vasica Wallers, tik pred vstopom v Arenberški gozd, leži približno 100 km pred ciljem. Ob vstopu v 2,4-kilometrski drevored bo kolesarje pričakala nepopisna množica navijačev. Oster tempo prek štrlečih kock bo odločil, kdo bo ostal v igri za zmago. Navijam, da bo med njimi tudi Tadej Pogačar. Če bo dobil tudi to dirko, bo imel po Merckxu, De Vlaemincku in Van Looyu vseh pet osvojenih spomenikov. Vpisal bi se med večne.