Komentar Lovra Kastelica: Šport in kultura

V soboto sem ženo peljal na tekmo. Ni še bila v Stožicah, jaz pa še ne na odbojki. Dvorana je bila nabito polna in nemški je sledila še slovenska himna. Ko je zagledala vznesen avditorij, ki se je utapljal v domoljubju, se ji je naježila koža. In tudi meni se je med prepevanjem himne kar nekajkrat zatresel glas: občutek, da dihamo kot eden, je bil resnično prelep. Na nobeni državni proslavi ne opazim toliko domoljubja. Na kulturnih dogodkih je še slabše. »Ali je šport res edini, ki nas še lahko poveže?« je vprašala. Kultura, ki nas ne bo predstavljala, bo mejila vselej na izgred. Zanimivo ...