Kolumna Lovra Kastelica: Vozi, Miško!

Vrstnica iz paralelke me je nekoč presenetila z izjavo, da je v sorodu s srbskim režiserjem Slobodanom Šijanom. Zaupala mi je, da je njen stric. Zanimivo, da je v letu njenega rojstva Slobodan Šijan ustvaril tudi svojo nepozabno komedijo – Kdo tam poje (Ko to tamo peva). Zgodba tega filma je enostavna: razmajani avtobus firme Krstić se odpravi iz Šumadije proti Beogradu, šofira ga sin Miško, oče Krstić (sprevodnik) pa ga kar naprej spodbuja – vozi, Miško! V avtobusu se prevažajo sicer sami liki: med njimi sta tudi ciganska muzikanta, ki kot edina preživita. Enega od obeh ciganov je igral harmonikar Miodrag Kostić. (Podobnost s srbskim multimilijonarjem Miodragom Kostićem je povsem naključna.) Šijan ga je spoznal na neki žurki, na kateri je prepevala takrat še neznana Esma Ređepova. Potem pa se je zgodilo, da je razvneti Kostić med njenim izvajanjem skladbe Djelem djelem v deliriju padel s harmoniko vred na kolena – in to direktno pred poznejšo kraljico romske glasbe. Šlo je za prizor, ki ga Šijan ni nikoli več pozabil.

Kadar stopim na balkon našega šišenskega stanovanja, se pogosto zazrem v dve stanovanji: v enem stanuje hči srbskega igralca Aleksandra Berčka, ki je nastopal v vlogi omenjenega Miška, le nasproti stanujejo – Uhlikovi. Če se spomnimo, smo v eni od prejšnjih kolumn že iskali lastnika pozabljene bančne kartice, kot tudi, da smo še isti dan ugotovili, da pripada pravnuku Radeta Uhlika, enega največjih romologov na svetu.

Rade Uhlik je bil znan tudi po tem, da je po Balkanu nabiral ciganske pesmi: če ga ne bi bilo, najbrž tudi Djelem djelem ne bi poznali … Bilo je namreč sredi šestdesetih let, ko je bil povabljen, da kot strokovni svetovalec za romski jezik sodeluje pri snemanju filma Zbiralci perja. Med drugim je moral Olivero Katarino naučiti tudi Djelem djelem. Potem pa jo je srbska diva zapela s takšno prezenco, da je postala ta pesem (leta 1971) celo himna vseh Romov. Že od nekdaj me zanimajo sklenjeni krogi poznanstev in sorodstvenih razmerij ter s tem povezanih naključij. Ta, ki sem ga pravkar opisal, se mi je zdel še posebno lep. Pa ga sploh še ni konec: samo vrata stran od Uhlikovih živi sosed Matevž. Kot kitarist skupine Šukar je himno Romov že neštetokrat igral na njihovih koncertih.