Kolumna Lovra Kasterlica: Poklon potici

Bila je velikonočna nedelja, papež Frančišek pa je bil opazno dobre volje. Na balkonu, s katerega dajejo papeži blagoslov, mu je družbo delal tudi kardinal Rode. Nekaj sta se pogovarjala, potem pa mu je papež s svojim mehkim glasom zaupal: »Mi falta la potica!« (Manjka mi potica!) Bil je to čas, ko so na Vatikan deževale potice. Že kmalu zatem – v času diplomatske vojne za naš teran – jo je papež prejel tudi iz rok kmetijskega ministra Dejana Židana. Pa ne samo potico, takrat mu je minister prinesel tudi med. A ni pomagalo: vojno za teran smo vseeno izgubili. Iz tistih časov se zato spominjam tudi nujne seje ter zajedljivih besed Matjaža Hana: »Če je kaj pravice na tem svetu, potem bomo že dobili ta teran nazaj! Pa še potico bomo zrihtal', a ne, minister?« Židan se je takoj oglasil in spremenil temo: »Res je, da sem jo podaril svetemu očetu, ki pa se po mojem že prav boji Slovencev, saj mu jo že čisto vsi prinesemo ...«

Frančišku smo jih začeli serijsko nositi, ko se je razvedelo, da mu jih je v Argentini veselo pekla že Mirjana Bajlec Voršič, tašča papeževe nečakinje Marie Inés. Prvi od politikov, ki mu jo je uradno prinesel, je bil Miro Cerar. Bilo je maja 2015. A ne samo potico, Cerar je papežu takrat prinesel tudi pletersko hruško, žganico, ki jo je Frančišku toplo priporočal tudi apostolski nuncij Juliusz Janusz: »Z njo boste lažje prebavili vse potice, ki jih dobite iz Slovenije.« Med tistimi, ki so se javno pohvalili s tem, sta bila tudi Milan Brglez in Robert Golob. Prinesel mu jo je tudi Peter Prevc. Nekateri (gospodinje s Podbrezij) so mu dostavili celo po 16 potic naenkrat!

Potica ga je spremljala ves čas: celo kadar ga ni bilo v Vatikanu. Ko je bil na afriški turneji, mu jo je misijonarka Zvonka Mikec spekla kar sredi Mozambika. Leto dni je, odkar je največji ambasador naše potice še zadnjič obhajal veliko noč. Čeprav je bil njegov pontifikat en sam velik poklon potici, te priložnosti nismo znali izkoristiti. Pa saj izjemnega promocijskega učinka nismo razumeli niti takrat, ko si je papež pred celotno javnostjo privoščil šalo na račun Donaldove postave. »S čim ga pa hraniš? S potico?« je vprašal tedaj našo Melanio. Na aktualni lestvici stotih najboljših sladic sveta je tudi zato ne najdemo več. Še več: bojim se, da prihaja obdobje, ko bomo z eno naših ključnih kulinaričnih posebnosti ravnali že spet kot z »drvmi v polivinilu« (Janez Bogataj) – ceneno, industrijsko, brez spoštovanja.