Komentar Mateja Lahovnika: Čas je, da ločimo zrnje od plev

Samo v letu 2024 so nevladne organizacije skupaj prejele kar 648 milijonov evrov javnega denarja. To ni več podpora civilni družbi, ampak sistem, ki omogoča, da se davkoplačevalski denar preliva v roke aktivističnih struktur, ki pogosto delujejo kot podaljšek političnih interesov. Najbolj izstopajoči primeri so dobro znani. Zavod Danes je nov dan, inštitut za druga vprašanja je v času Golobove vlade prejel več kot 600.000 evrov javnih sredstev. Podobno velja za Zavod za informiranje nevladnikov, ki ga vodi predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Ta zavod je iz proračuna prejel že več kot tri milijone evrov, samo aprila, tik pred menjavo Golobove vlade, na primer 320.000 evrov.

Država mora financirati tisto, kar je v resničnem, neideološkem javnem interesu: gasilce, gorske reševalce, osnovne humanitarne organizacije in vse, kar rešuje življenja ter pomaga ljudem v stiski. Vse ostalo, še posebej politično obarvane, ideološke in aktivistične iniciative, pa naj se financira iz prostovoljnih prispevkov, ne iz proračuna.

Davkoplačevalci imajo pravico vedeti, kam gre njihov denar, in pravico odločati, kdo je vreden njihove podpore. Najbolj pošten sistem je preprost: država naj financira le tiste, ki so nesporno koristni za vse prebivalce, ljudem pa se omogoči, da večji delež dohodnine namenijo organizacijam, ki jim zaupajo. Brez političnih komisij, brez zakulisnih dogovorov, brez privilegijev za »naše«. Tak model bi končno razgalil, kdo dela in kdo živi od lepih parol. Nevladne organizacije bi morale pokazati rezultate, ne pa računati na avtomatska nakazila. Davkoplačevalci nismo bankomat za aktiviste in naš denar ni namenjen financiranju političnih kampanj, ki se skrivajo za oznako »civilna družba«.