Komentar Mateja Lahovnika: Finančni položaj ljudi

Pod pragom tveganja revščine je pri nas lani po podatkih statističnega urada živelo več ljudi kot v letu 2021. Tveganju socialne izključenosti zaradi revščine je zaradi krize izpostavljenih vse več ljudi. Prag tveganja revščine je lani za enočlansko gospodinjstvo sicer znašal že 827 evrov na mesec in je bil višji kot leto prej. V Sloveniji z dohodkom pod tem pragom živi približno četrt milijona ljudi.

Lani se je tudi najbolj zmanjšal delež gospodinjstev, ki mesec brez težav preživijo, saj je bilo takšnih le še slaba četrtina. Statistični podatki torej kažejo, da je finančni položaj gospodinjstev pri nas vse slabši. Draginja se zelo pozna na življenjskem standardu, saj se najbolj dražijo prav dobrine, ki se jim gospodinjstva najtežje odpovejo. Za kar četrtino gospodinjstev so veliko breme stanovanjski stroški. To ni presenetljivo, saj so se stroški tekočega vzdrževanja stanovanj zelo povečali. V zadnjih tednih so se precej povišale tudi cene komunalnih storitev, zato se je razpoložljivi dohodek gospodinjstev za druge dobrine še bolj znižal.

Inflacija najbolj prizadene tiste, ki imajo že tako ali tako nizek življenjski standard, saj se najbolj draži tisto, čemur se najtežje odpovedo. Pri nujnih dobrinah je namreč cenovna elastičnost povpraševanja zelo nizka, saj jih potrebujemo ne glede na višanje cene. Najlepši primer tega so prav komunalne storitve, ki se jim ne moremo odpovedati, kar monopolna podjetja zelo izkoriščajo. Zato bi bilo veliko bolje, če bi vlada namesto nekoristnega popisa cen v trgovinah uvedla nadzor nad cenami monopolnih storitev, ki so v zadnjih mesecih poletele v nebo. Pri ponudbi komunalnih storitev ni konkurence, zato so tudi cene vse višje. Podatki statističnega urada tudi kažejo, da je vse manj ljudi na splošno zadovoljnih z življenjem. Ocena zadovoljstva z življenjem se je znižala celo v primerjavi s koronskim letom 2021. Očitno huda draginja celo bolj vpliva na splošno nezadovoljstvo ljudi z življenjem, kot je na to vplivala korona.