Kolumna Mateja Lahovnika: Sežiganje pameti

Posel z odpadki je eden donosnejših in očitno je za nekatere v Sloveniji dobiček pomembnejši kot zdravje ljudi. Trenutna zakonska ureditev obratom, ki sosežigajo odpadke, dovoljuje nekajkrat večje izpuste nekaterih nevarnih snovi v zrak kot specializiranim sežigalnicam.

Salonit Anhovo, ki izvaja sosežig, je zato že naslovil vlogo na ministrstvo za okolje za povečanje sežiga odpadkov. Sosežig odpadkov se zdi privlačen tudi vodstvu Termoelektrarne Šoštanj (Teš). Zadeva zaradi prenizko postavljenih okoljskih standardov v primeru sosežigalnic še zdaleč ni nedolžna. Zato ne preseneča, da so se tem poskusom že uprli v Posočju. Kar 593 zdravnikov je na ministra za okolje Zajca naslovilo poziv, naj pri obremenitvah okolja upoštevajo zdravje ljudi. Slovenski zdravniki imajo dovolj in nočejo molče spremljati brezobzirnega onesnaževanja okolja z izpusti rakotvornih snovi. Opozarjajo tudi na povečano število obolelih zaradi pljučnega raka.

Eksperimentu vodstva Teša se upirajo tudi v Šaleški dolini. Ministrstvo za okolje bi moralo čim prej predlagati izenačitev standardov za sežigalnice in sosežigalnice. Normativi so za sosežigalnice po veljavni zakonodaji postavljeni tako nizko, da je tako rekoč nemogoče predvideti vse negativne vplive na okolje in na zdravje ljudi, ki živijo v teh prizadetih okoljih. Nobena študija v tem trenutku ne more predvideti vseh dolgoročnih posledic za zdravje, zato bi bilo skrajno neodgovorno, če bi imeli ljudi za nekakšne poskusne zajčke. V teh dneh poslušamo zgodbe, kako bi nekateri sežigali odpadke in potem spremljali, ali in kako to škodi zdravju ljudi. V bistvu ne gre za odpadke, ampak za zdravo pamet.