Kolumna Mihe Šimnovca: Enakopravnost pa taka

Odgovorni pri Mednarodnem olimpijskem komiteju (MOK) so se odločili zaradi enakopravnosti spolov izenačiti število športnikov in športnic na olimpijskih igrah. Na tekmah v smučarskih skokih, od katerih si v Predazzu veliko obetajo slovenski navijači, se bo v posamični konkurenci pomerilo po petdeset skakalcev in skakalk. Medtem ko ima naše žensko zastopstvo maksimalno kvoto štirih tekmovalk (Niko Prevc, Niko Vodan, Katro Komar in Majo Kovačič), so med moškimi zahtevno mednarodno normo za nastop na največji zimsko-športni prireditvi v Italiji izpolnili zgolj trije, in sicer Anže Lanišek, Domen Prevc in Timi Zajc.

Med drugimi je brez olimpijske vstopnice ostal tudi Lovro Kos, ki je na prejšnjih zimskih olimpijskih igrah pred štirimi leti prispeval svoj delež k srebrni kolajni Slovenije na ekipni preizkušnji v Pekingu oziroma Zhangjiakouu. Toda 26-letni član ljubljanske Ilirije, ki se lahko pohvali tudi z dvema zmagama v svetovnem pokalu, še zdaleč ni edini znani skakalec, ki je v olimpijskih kvalifikacijah potegnil kratko. Manjkajo tudi legendarni Švicar Simon Ammann, izkušeni Avstrijec Manuel Fettner, olimpijski podprvak izpred štirih let na Kitajskem, poljska zvezdnika Dawid Kubacki in Piotr Zyla ter nemški as Karl Geiger, ki si je – mimogrede – na generalki v Willingenu priskakal tretje mesto, na tamkajšnji preizkušnji mešanih ekip pa je prispeval pomemben delež k drugemu mestu domače zasedbe.

Da so na račun večjega števila deklet nasrkali moški, se ne zdi prav niti Wernerju Schusterju, ki je nad nemškimi skakalci bedel med letoma 2008 in 2019: »Nisem proti temu, da so povečali število skakalk na olimpijskih igrah. Ravno nasprotno, to podpiram, menim pa, da ne bi smeli zaradi tega zmanjšati števila tekmovalcev. Slovenija sploh nima štirih startnih mest.« Vse lepo in prav, toda zakaj se MOK ni tako zavzel za enakopravnost tudi v nordijski kombinaciji, v kateri lahko na največji zimsko-športni prireditvi tekmujejo le moški. Ob tem ostaja grenak priokus tudi zaradi neenotnih meril med posameznimi nordijskimi panogami. Če je enakopravnost temeljna vrednota olimpijskega gibanja, potem bi morala veljati povsod in brez izjem.