Kolumna Mihe Šimnovca: Krivice na skakalnicah

V športu na takšen in drugačen način delujem že več kot trideset let, zato dobro vem, da se v njem – tako kot tudi sicer v življenju – dogajajo različne krivice. In to sploh ne tako redko, kot morda mnogi menijo. Največkrat jih gre kakopak pripisati človeškemu faktorju.

O končnem rezultatu – roko na srce – nemalokrat (so)odločajo sodniki, pa naj gre za nogometne, košarkarske, rokometne ali, recimo, tiste v smučarskih skokih, ki ocenjujejo slog skakalcev. Čeprav je težko verjeti, naj bi se že dogajalo, da ti sploh niso videli celotnega nastopa določenega tekmovalca. Pa niti ne zgolj po lastni krivdi. Sodniški stolpi so ponekod (ostali) postavljeni tako, da je zlasti po prenovi oziroma povečavi objekta (predvsem velikih naprav in letalnic) težko s prostim očesom dobro videti, ali je skakalec tam daleč spodaj pristal v telemark ali ne. Še posebno ob slab(š)i vidljivosti. Tudi zaradi tega se dogajajo napake.

Spodrsljajev – ne toliko sodniških kot tistih pri vodenju tekmovanja – ni manjkalo niti na sobotnem »poletnem« mladinskem državnem prvenstvu v smučarskih skokih v Kranju. Še zlasti na posamični preizkušnji fantov do 20 let so odgovorni zavoljo vetra, ki je začel spreminjati moč in tudi smer, izgubili nadzor nad vsem skupaj.

Čeprav so nekateri že predlagali, da bi odpovedali neregularno uvodno serijo, so jo po daljši prekinitvi vseeno nadaljevali in v neenakih razmerah izpeljali do konca. In marsikomu pokvarili dan. Namesto državnega prvenstva je tako vse skupaj izpadlo kot navadna vaška tekma. Samo da so jo spravili pod streho.

Že res, da gre pri tem za šport na prostem, težava pa je v tem, da pri nas na tovrstnih preizkušnjah (še zmeraj) ni vetrne izravnave. Za nameček ni niti elektronskega merjenja, zaradi česar je napak še toliko več. Tudi v soboto je bilo namreč slišati nemalo pripomb nad izmerjenimi daljavami mož ob doskočišču.

Glede na veliko priljubljenost in odmevnost tega športa v Sloveniji je res prav žalostno, da teh sistemov ob večmilijonskem proračunu pri nas še vedno ni na skakalnicah. Verjamem, da začne marsikdo zaradi ponavljajočih se krivic počasi izgubljati voljo do skakanja. Tudi zaradi prevelikih oziroma neustreznih tekmovalnih dresov, ki jih imajo nekateri in jim pristojni gledajo skozi prste. Čeprav sem absolutno proti vsakršnemu nasilju, ne bom začuden, ko bo nekomu spet dvignilo pokrov ...