
Galerija

Dvanajstega marca bodo vse televizijske oči ponovno uprte v Hollywood, saj bo najvplivnejša filmska akademija na svetu podelila prestižne nagrade oskar. Z oskarjem ovekovečeni celovečerci, kratki filmi, dokumentarci in animacije se lahko izstrelijo med zvezde ali pa, če so že osvojili gledalke in gledalce po svetu, jim kipec prida pečat stroke ter jih tako za vedno zapiše v zgodovino.
Tudi letos Sloveniji ni uspelo priti na oskarje, morda bomo uspešnejši na Evroviziji.
Vsako leto trepetamo, ali se bo med nominacijami, ki so prav tako omembe vredne (mnogi filmi in igralci so še leta kasneje označeni kot »oskarjevski nominiranci«), znašel tudi kakšen slovenski film. Iskati ga med glavnimi nagradami bi bilo utopično, nekako tako kot iskati iglo v senu, a med tujejezičnimi in kratkimi filmi (ter morda kratkimi animiranimi ali kratkimi dokumentarnimi filmi), torej v tekmi za manj pomembne titule, pa bi se lahko znašel tudi kakšen izdelek iz naše domovine.
A tudi letos smo čakali zaman, saj smo upali, da bo med nominiranci za najboljši kratki (ali tuji) film animirano-dokumentarni film Babičino seksualno življenje režiserke Urške Djukić, ki je bil lani ovenčan že z »evropskim oskarjem« za najboljši kratki film, ki ga podeljuje Evropska filmska akademija (EFA), zdaj pa je nominiran še za ugledno francosko filmsko nagrado cezar, in sicer v kategoriji za najboljši animirani kratki film. Ali bo zmagovit, bo znano na podelitvi, ki bo 24. februarja. V omenjeni kategoriji se poleg Babičinega seksualnega življenja za cezarja potegujeta še Caline avtorice Margot Reumont in Noir-soleil animatorke Marie Larrive.
Ameriški oskarji pa so Urški Djukić žal ušli. Škoda, saj film obravnava (tudi v Hollywoodu) nadvse aktualno tematiko, ki govori o zgodovini preslišanih glasov žensk – popelje nas v intimo podeželske babice, ki razkriva, kako so bile ženske v prvi polovici 20. stoletja v očeh moških zgolj objekt za potešitev spolne sle svojih soprogov. Pretresljivo, a resnično. Snov za scenarij je avtorica črpala iz pričevanj žensk, ki jih je kronistka Milena Miklavčič zbrala v knjigi z naslovom Ogenj, rit in kače niso za igrače.
In če se vrnemo k (ameriškim) oskarjem, je letos največ nominacij prejel znanstvenofantastični film Vse povsod naenkrat, ki je nominiran skupno v enajstih kategorijah, tudi za najboljši film, torej najpomembnejšo nagrado. Za oskarja se v tej kategoriji potegujejo še filmi Na zahodu nič novega, Avatar: Pot vode, Duše otoka, Elvis, Fabelmanovi, Tar, Top Gun: Maverick, Trikotnik žalosti in Women Talking (Ženske govorijo). Irska črna komedija Duše otoka in film o prvi svetovni vojni Na zahodu nič novega imata vsak po devet nominacij, z osmimi nominacijami jima sledi biografski film Elvis o življenju kralja rokenrola, sedem nominacij pa ima osebna družinska drama Stevena Spielberga Fabelmanovi. Za mednarodnega oskarja so nominirani filmi iz Nemčije, Argentine, Belgije, Poljske in Irske: nemški Na zahodu nič novega, argentinski Argentina, 1985, belgijski Blizu, irski An Cailin Ciuin ter poljski EO.

Toliko o filmu. Za konec pa še nekaj o glasbi oziroma največjem evropskem glasbenem šovu. Gledalke in gledalci bomo 4. februarja ob 20. uri na 1. programu TV Slovenija končno slišali (in videli) evrovizijsko skladbo z naslovom Carpe Diem, ki jo bodo izvedli letošnji izbranci Eme Joker Out. Oddaja z naslovom Misija Liverpool bo zanimiva tudi zato, ker jo bo vodila Miša Molk, ikona slovenskih izborov za Eurosong, v njej pa bodo nastopili tudi Amaya, LPS, Nuša Derenda in Tomaž Mihelič. Skratka, pripnite se – pestro bo!