
Galerija

Nekateri ljudje se za novo leto odločijo, da ne bodo več pili alkohola. In pravijo, da je to zelo močna in naporna zaobljuba. Ki da potrjuje močan značaj. A dejte, no. Močan značaj je, če še najprej piješ, ampak samo toliko, kot ti paše. Ljudem pa paše različno.
Bolje je, da ga srkneš toliko, da se počutiš dobro in ne delaš pizdarij, kot pa da ga ne piješ nič in si potem tako tečen, da so okoli tebe same pizdarije. Če človek nič ne popije, je po navadi doma. Sedi in se cmizdi. Slaba volja je najbolja. Dobra volja je povsem nekaj drugega. To je vedel že Kekec. Kdor Kekca ne pozna, je res kekec ali pa ima butaste starše.
Kaj mi potok žubori, ko po kamnih skače,
dobra volja je najbolja, na vsej širni zemlji tej,
lica rdeča, smeh in sreča, to zaklad je, hej, juhej!!!
Če si doma in nič ne spiješ, še rdečih lic nimaš. Za dobro voljo se je treba premikati. Ne nujno do oštarije. Ne verjamem ljudem, ki pravijo, da se alkohola ne bodo več dotaknili – ker ga po navadi spijejo. »Iz alkohola sem vzel več, kot je alkohol vzel iz mene.« Winston Churchill. Brat, pravi.
Tisto, kar je težava, je, da mislimo, da ne moremo ostati trezni, če kaj spijemo. Tega ljudje ne razumemo prav. Težava ni zaradi alkohola, pač pa zaradi tistih dni, ko ga je preveč. Ljudje, ki zahtevajo od drugih, da nikoli ne poskusijo alkohola, tudi če ga skoraj ne, so precej podobnim tistim, ki so orto vegani – sam oboje razumem, spoštujem njihovo mnenje in prepričanje, in ob tem poskušam razumeti, zakaj oni niti malo ne spoštujejo drugačnih ljudi? Če bo tako, kot bi imeli svet po njihovi podobi, bi bili vsi roboti. Roboti so v redu, Slovenija je po številu robotov na gostoto delavcev tretja v Evropi in deseta na planetu, če sem prav razumel. Delodajalci imajo robote radi. Roboti ne jejo, ne pijejo, ne hodijo na dopust in nikoli niso na bolniški. Niso v sindikatu in si ne želijo božičnic. Roboti so super, ker ne mislijo.
Ustava za robote je kratka. V bistvu gre za tri stavke Listine o robotovih pravicah. Takole se bere:
1. Robot ne sme poškodovati človeka ali z nedelovanjem omogočiti, da se človek poškoduje;
2. Robot mora ubogati ukaze, ki mu jih izdajo ljudje, razen če bi bili taki ukazi v nasprotju s prvim zakonom;
3. Robot mora zaščititi svoj obstoj, dokler taka zaščita ni v nasprotju s prvim ali drugim zakonom.
V bistvu imajo roboti le eno težavo. Človeka. Delodajalca.
Še dobro, da delodajalci niso najbolj tipična vrsta na planetu. To so ljudje. Nevarnost preteklosti je bila, da so ljudje postali sužnji. Nevarnost prihodnosti je, da ljudje postanejo roboti. Tako je rekel Erich Fromm, psiholog, ki je napisal knjigo z naslovom Beg pred svobodo.
Dokler bo človek kaj spil, ne more postati robot, po mojem. Je pa res, da bodo roboti vedno najboljši prijatelji veganov. Roboti jo bodo dobro odnesli. Ali je imel Einstein prav, ko je rekel: »Bojim se, da bo na dan, ko bo tehnologija presegla naše človeške interakcije, svet imel generacijo idiotov«? Itak, da je imel. V Svetem pismu ne piše nič o robotih.
Tisti, ki si brali Biblijo, pa so povedali tudi takole. »Če bi Bog odstranil zlo tako, da bi nas programiral, da delamo samo dobra dejanja, bi izgubili naš razpoznavni znak – sposobnost odločanja. Ne bi bili več svobodni zagovorniki morale. Zreducirani bi bili na status robotov.«
»Svoboda izbire je od Boga dana človekova pravica. Vsi smo svobodni zagovorniki morale, tako kot prva človeka, Adam in Eva. Nismo bili ustvarjeni, da bi bili roboti. Ne bojte se zahtevati svojih pravic.«
Sveto pismo seveda vsebuje alkohol. Vino je posmehljivec, pravi, močna pijača prepirljivka, in kdor se mu pusti zavesti, ni moder. Piše tudi, da je dobro ne jesti mesa, ne piti vina in ne delati ničesar, kar bi spravilo sočloveka v težave.
Ker pa je Biblija življenjska knjiga ali knjiga življenja, piše tudi, da ne pijte več samo vode, ampak uživajte malo vina zaradi svojega želodca. In da bi ne bili prevečkrat bolni. Biblija bolj priporoča treznost duha kot nič popiti, da je dobro biti trezen in pozoren na vse okoli sebe, saj hudič hodi naokoli kakor rjoveč lev in išče koga, da bi ga požrl. To lahko razume tudi vsak, ki ne verjame v Boga.
Ni šibek le tisti, ki se vdaja alkoholu, saj v Svetem pismu, ki svari pred preveliko količino mesa, piše tudi, da navaden človek verjame, da sme jesti kar koli, šibki ljudje pa jedo samo zelenjavo.
V bistvu je tako preprosto ... Kakšen človek ceni en dan kot boljši od drugega, drugi pa ceni vse dneve enako. Vsak naj bo popolnoma prepričan o svojih mislih ... Skratka, po Svetem pismu je dovolj prostora za vse ljudi in vse odločitve. Zato velja biti previden, kaj govorimo v sveti jezi treznosti in morda veganstva, saj v Svetem pismu piše takole: »Človeka ne oskruni tisto, kar gre v usta, ampak tisto, kar pride iz ust; to oskruni človeka.«
Kar se mene tiče, tiče pa se me to najbolj, bom zmanjšal alkohol in ojačal treznost, no, odkar me je malo zjahalo zdravje, pojem veliko manj mesa kot prej in se veliko bolje počutim. Ampak, a ne, prej sem bil zelooo žejen in zelooo lačen.
Zdi se, da fanatiki, pa naj bodo delodajalci ali pa oblastniki, pri nas zadnje čase zelo dvigujejo glavice, kot fanatiki. Po moje to ni najbolje, vsaj Bogu ne bo všeč. Papež Frančišek, a ne, že za svoje pravi, da je edini fanatizem, ki ga lahko imajo verniki, dobrodelnost. In pa dobra volja.
V Kekčevi Bibliji piše takole:
Kdor vesele pesmi poje,
gre po svetu lahkih nog,
če mu kdo nastavi zanko,
ga užene v kozji rog.
Jaz pa pojdem in zasejem
dobro voljo pri ljudeh.
V eni roki nosim sonce,
v drugi roki zlati smeh.
Kekčeva Biblija je pesem za otroke.
Ampak glej ga, zlomka, v pravi Bibliji piše podobno: »Dragi otroci, ne ljubimo z besedami, ampak z dejanji in z resnico.«
Če že ne more veljati za robote, pa naj vsaj za delodajalce. Vsi morajo sodelovati pri gradnji skupnosti, ki je pravična, ekonomsko in socialno, za vse: sindikalisti in podjetniki, delavci in menedžerji, je dejal papež Frančišek. In končal: »Slediti moramo poti socialne ekonomije.«
Kaj naj rečem, za Slovenijo? Bog nas nima rad, to je zdaj že jasno. Brez vina, mesa in vseh pravic, to ni niti podoba vic. Pekla pač.