Kolumna Simone Fajfar: Nič ni narobe, če sem stara

Ker sem danes slišala popolnoma enako zgodbo, bom ponovila našo. Bilo je pred leti, ko je nek petek domov privihrala naša najstnica, ki je s podeželja odšla na šolanje v Ljubljano. Bila je razburjena, češ, kaj smo jo naučili! Na mestnem avtobusu je starejši gospe odstopila sedež, ta pa ji je ostro zabrusila, da ona že ni stara in ne bo sedla na ponujeni sedež. Seveda je bilo našemu otroku neugodno. Kolegičin fant, ki se mu je zgodila popolnoma enaka zgodba – menda se je začel starejši gospod celo na ves glas jeziti –, je na naslednji postaji izstopil, čeprav to ni bila njegova postaja, ker mu je bilo tako nerodno.

Moja hči pa je sklenila, da na avtobusu sedeža ne bo več odstopala. Zakaj bi to počela, če pa v zameno dobi tako reakcijo? Razmere sem poskusila umiriti z razlago, da če nekdo noče sesti na ponujeni sedež, se pač noče, ampak ona naj še naprej počne to, kar smo jo učili: da ponudi sedež nekomu, ki ga bolj potrebuje kot ona. »To delaš zaradi sebe, ker ti veš, kaj je prav,« sem poskušala. Ob tem pa sem pomislila na ljudi, ki nočejo slišati, da so stari. Ni jim lahko v kulturi, v kateri živimo, kjer šteje edino to, da si mlad. Zato se je treba tudi potem, ko si star, delati mladega. Biti vitalen, dobro ohranjen, mladosten, športen … A kljub vsemu so tvoja leta takšna, kot so. EMŠO ne laže. Če še tako zanikamo, je dejstvo, da na določeni točki nisi več mlad, ampak star.

Kaj naj rečem jaz, ki bom letos dopolnila 60 let? Da sem mlada? Naj si lažem, da izgledam tako, kot sem pred desetimi, dvajsetimi leti? Naj si premeteno rečem, da sem »starejša«? Ne. Dejstvo je, da sem stara. Tako kot sem bila nekoč mlada. V resnici imam srečo, da lahko rečem, da sem stara. Imam srečo, da sem preživela vseh teh šest desetletij. Več kot pol stoletja! Besedi star bi morali vrniti položaj, ki ji gre. Ker biti star ne pomeni, da si onemogel in tik pred tem, da se zvrneš v grob. Biti star je nasprotje od biti mlad, in s tem ni nič narobe. Če imaš srečo, imaš takrat, ko si star, določene izkušnje, vedenja, znanje, kar kot mlad v večini primerov ne moreš imeti. Poleg tega pa šele zdaj vem, da imam na razpolago samo še določeno količino časa, ki je ne mislim porabiti za neumnosti. In tudi ne za kar vse ljudi. A takrat, ko mi mlad človek odstopi sedež, sedem ali pa se prijazno zahvalim krasnemu mlademu človeku, ki mi je polepšal dan.