Kolumna Tanje Jakše Gazvoda: Ah, te kosti in naše zdravstvo!

Obrabljen kolk je prijatelju, še vedno aktivno zaposlenemu, povsem okrnil kakovost življenja. Neprespane noči zaradi neznosnih bolečin so ob dejstvu, da letos – kljub že določenemu terminu – z načrtovano operacijo pri enem najbolj priznanih ortopedov pri nas, Gregorju Kavčiču, ne bo nič, še toliko hujše. »En kolk mi je že zamenjal on, zato bi res rad, da grem tudi drugič pod nož k njemu – pa čeprav bi bilo treba čez mejo, na Hrvaško,« je razmišljal. Upal je, da bi mu ZZZS, tako kot zdaj pri ortodontskih storitvah, povrnil stroške posega.

A realnost je drugačna. ZZZS stroškov za bolnišnične ortopedske operacije v Evropski uniji ne povrne. Razlog je preprost: če najdaljša dopustna čakalna doba ni presežena in če v Sloveniji obstaja vsaj en izvajalec, ki lahko zdravljenje opravi v njenem okviru, se šteje, da razumen čas ni presežen – in pogoji za povračilo stroškov niso izpolnjeni. Ker je vlada s ciljem krepitve javnega zdravstva z uredbo občutno oklestila programe pri koncesionarjih – ki so bili pred leti v javni sistem vključeni prav zaradi krajšanja čakalnih dob –, so lahko letos v podjetju, kjer dela Kavčič, na račun državne zdravstvene blagajne vstavili le 150 kolčnih protez, medtem ko so jih lani tisoč. V javnih zavodih pa, vsaj načeloma, program operacij ni omejen – če le imajo dovolj kadra in hkrati zmorejo obvladovati dodatni pritok čakajočih, ki se bodo zdaj, ko je oblast omejila plačila koncesionarjem, zgrnili v javno zdravstvo.

Zdravstvo bo nedvomno ena ključnih prioritet nove vlade, ki bo – upajmo – v ospredje postavila pacienta. Pacienti namreč niso številke. So ljudje s konkretnimi težavami, ki redno plačujejo vse zahtevane prispevke, tudi za zdravstvo. In v resnici jim je vseeno, kje bodo operirani – pomembno je le, da pridejo na vrsto čim prej, preden se njihovo stanje zaradi čakanja še poslabša. To potrjuje tudi primer iz lokalne čakalnice: starejši gospod je končno dočakal operacijo hrbtenice, a danes komaj še hodi. Ko je ortopedu potožil zaradi hudih težav z nogo, mu je ta odvrnil, kje je bil tako dolgo in zakaj je z operacijo odlašal. Pa ni odlašal po svoji krivdi. Bil je le – še enkrat več – žrtev sistema.