
Galerija

Dobrih pet mesecev je minilo, odkar je premier Robert Golob pred več tisoč zbranimi na novomeškem Glavnem trgu predstavil Šutarjev zakon, s katerim je napovedal večplastni boj proti nasilju. Sprejemanje zakonodaje je bilo hitro – in čeprav je bil predlog že v zakonodajnem postopku deležen številnih popravkov in opozoril tako iz strokovnih krogov kot zakonodajnopravne službe državnega zbora, pa nekajmesečno izvrševanje kaže na precejšnjo zaletavost pri sprejemanju. Ustavno sodišče je namreč zdaj do končne odločitve začasno zadržalo rubeže denarnih socialnih pomoči, torej 8. člena Šutarjevega zakona, ker naj bi škodljive posledice, ki bi lahko nastale z nadaljnjim učinkovanjem tega člena, pretehtale nad škodljivimi posledicami njegovega začasnega zadržanja. Prav ta del zakona predstavlja njegov ključni izvršilni in hkrati najbolj sporen element, saj kot sankcijski mehanizem za večkratne neplačane globe omogoča poseg v denarne socialne pomoči.
Ustavno sodišče še ni reklo zadnje, a kaj lahko se zgodi, da bo klofuti sledil nov, še hujši udarec.
Ta določba je najbolj prizadela večkratne kršitelje. Rubeži so se izvajali le v tistih primeri, ko je nekdo v dveh letih storil tri prekrške, večinoma prometne narave, glob pa ni poravnal. Podatek, da si je samo ena oseba s kar 466 prekrški nabrala neverjetnih 82 tisoč evrov glob, je jasen kazalnik, da so v številnih primerih prekrškarji živeli v prepričanju, da so nedotakljivi, ker je do sprejetega zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti veljalo, da socialne pomoči ni mogoče rubiti.
Neredko se je celo dogajalo, da so kršitelji v posmeh pravni državi položnico pretrgali pred nosom policistov ali redarjev. Zato je bila na mestu izjava predsednika vlade Goloba, ki je izvrševanje Šutarjevega zakona pozdravil z besedami, da »smo socialna država, ki bo pomagala pomoči potrebnim, hkrati pa rekla ne tistim, ki to izkoriščajo in se ob tem počutijo nedotakljive«. A prav ta del zakona je marsikoga pahnil v še večjo revščino. Resda ustavno sodišče v tem delu še ni reklo zadnje, a kaj lahko se zgodi, da bo klofuti sledil nov, še hujši udarec – še posebej, če bo člen razveljavljen in bo moral Furs že zaseženi denar vračati. Sporočilnost takšne zakonodaje, ki se spreminja iz dneva v dan, je precej klavrna in žal daje kršiteljem nov veter v jadra.