
Galerija

Skoraj teden dni je minil od fizičnega napada na mestnega redarja pred enim od trgovskih centrov v Novem mestu, domnevni napadalec pa je v trenutku, ko nastaja ta zapis, še vedno na begu. Menda naj bi se, da bi se izognil roki pravice, zatekel čez mejo, na Hrvaško. K njegovemu pobegu je prispevalo tudi razgreto ozračje v dolenjski prestolnici, kjer je pred dobrega pol leta sodu izbila dno smrt priljubljenega Novomeščana Aleša Šutarja. Šele ta tragični dogodek je oblastnike v Ljubljani predramil, da so se začeli zavedati resnosti varnostne situacije na Dolenjskem ter nasilja določene skupnosti nad večinskim prebivalstvom.
Sprejeti Šutarjev zakon je dodobra prestrašil kršitelje, a po klofuti, ki jo je zakonu prisodilo ustavno sodišče, krhko zatišje znova polzi iz rok. Zakonodaja, ki je sprva pokazala zobe tistim na napačni strani zakona, je po intervenciji ustavnih sodnikov, se zdi, v ospredje znova postavila pravice kršiteljev pred pravicami žrtev. Ker kazen najbolj boli, ko udari po denarnici, je Šutarjev zakon sprva ponudil učinkovito orodje: tistemu, ki je v dveh letih storil tri prekrške (večinoma prometne) in glob ni poravnal, so zarubili socialno pomoč ali zasegli avtomobil. Čez noč ni bilo več nedotakljivih. Dokler ustavno sodišče ni odločilo drugače.
Med najglasnejšimi kritiki ukrepa je bil nekdanji novomeški romski svetnik Zoran Grm, ki je tožil, da je zaradi rubeža brez sredstev za preživetje ostala njegova celotna razširjena družina: on s partnerico, tri hčere z zeti in devet vnukov. In ironija usode? Zadnji konflikt z redarjem je zakuhal prav taisti Zoran Grm, ko je avto – da bi šla hči na bankomat – brezobzirno parkiral na mestu za invalide. Sledil je postopek redarja, ki se je končal z brutalnim napadom Grmovega zeta na moža postave.
Če je Grm pred meseci občutil odločnost države, bi človek pričakoval, da bo odslej striktno spoštoval zakone in družbene norme. Pa jih ne. Zakaj? Ker je, tako kot mnogi drugi, spoznal, da se mu v resnici ne more zgoditi nič. Domnevnemu napadalcu zdaj resda grozi do pet let zapora – a le pod pogojem, da sistem znova ne najde kakšnih priročnih odpustkov.