Komentar Aleksandra Brudarja: Ena fronta ni dovolj

Natanko 140 let bo jutri minilo od zatrtja delavskih protestov v ameriškem mestu Chicago, ki so, kar se tiče pravic delavcev, v letih, ki so sledila, prinesli revolucionarne spremembe. Zahtevani osemurni delovnik je postal standard, tako kot še nekatere druge pravice, ki se nam danes zdijo povsem samoumevne. A kljub temu se boj delavcev oziroma sindikatov, kot njihovih največjih zastopnikov, z delodajalci s tem še ni končal. Pogosto je še vedno največji kamen spotike višina mesečnih plačil za opravljeno delo. Delodajalci, vsaj pri nas, glede tega že vrsto let poudarjajo, da je povišanje teh pogojeno z višjo produktivnostjo. Ter da bi delavcem z nižjimi davčnimi obremenitvami plač precej bolj na roke lahko šla tudi država. In ravno zato smo se pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami naposlušali tega, kako delavec na Hrvaškem pri približno enakem strošku delodajalca, pri okoli 2913 evrov, prejme 1780 evrov neto, v Sloveniji pa 1640 evrov neto (odvisno od olajšav in drugih okoliščin).

Zdi se, da sindikati v tem primeru še niso v celoti opravili svoje naloge. Za dosego višjih plač bi tako morali poleg fronte z delodajalci odpreti še tisto proti državi, seveda ne na račun prvih. Pri obdavčitvi plač bi tako morali s političnimi odločevalci aktivno pristopiti k iskanju najboljših rešitev za zaposlene, tudi za tiste, ki so ključni za razvoj podjetij in ki si zaradi tega zaslužijo precej višje plače. Ne pa jim le nasprotovati. Sindikati so pred letošnjim prvim majem t. i. razvojno kapico, ki jo je tik po volitvah sredinski trojček vključil v interventni zakon za razvoj Slovenije, označili za eno od slaboumnih idej, »ki rušijo socialno državo in javno dobro nasploh«. Po drugi strani v delodajalskih združenjih omenjeni predlog zakona, ki so ga poslanci začeli obravnavati včeraj, pozdravljajo. »Samo močna podjetja in zadovoljni zaposleni pomenijo ohranjanje kakovostnih delovnih mest, dobre plače in ne nazadnje tudi več denarja za storitve države in najšibkejše,« so pred jutrišnjim praznikom zatrdili v GZS.

Ne glede na vse skupaj bo na področju delavskih pravic v prihodnje gotovo še precej izzivov. Hiter razvoj umetne inteligence že zdaj vpliva na marsikatero delovno mesto, kmalu pa bo zaradi nje veliko ljudi ostalo tudi brez dela in posledično brez plač. Pri ohranjanju visoke stopnje socialne države bo tako sodelovanje socialnih partnerjev še toliko bolj pomembno kot danes. Če ne celo odločilno.