Komentar Bojana Budje: Bog žegnaj!

Včeraj sem prebral, da bodo naši južni sosedje v teh dneh pojedli – če verjamete ali ne – okoli 650 ton jagnjetine. Tudi če bi bil strogi ateist, bi se mi posvetilo, da mora biti za kaj takega prekleto dober razlog. In kajpak tudi je! Od včeraj pa vse do ponedeljka slavimo po prepričanju Cerkve najpomembnejši krščanski praznik. Ko bo jutri zjutraj, torej tretji dan po križanju, od mrtvih vstal Jezus Kristus. Ker pa se v Sloveniji za verne opredeljuje le še štiri desetine življa, zgolj tretjina pa je onih, ki verujejo v Boga, si drznem zapisati, da je velika noč predvsem praznik dobrojedcev. Ker pač živimo čas, ko tudi stvarnost ni več resnična. Pa ne le zavoljo uvodoma zapisanega spoznanja o pravem masakru med čredami nedolžnih ovčic.

Mastili se bomo vsak po svoje. Kajpak tudi v deželici pod Alpami. Krače in šunke bodo upodabljale Kristusovo telo, pirhi njegove solze in kaplje krvi, solzili se bomo ob hrenu, ki pooseblja žeblje, s katerimi je bil pribit na križ, in mlatili velikonočni kruh ter pecivo kot simbol trnjeve krone na glavi. Tako na oko bomo tudi Slovenci po goltancih spustili več sto ton šunke in blizu 15 milijonov jajc. Žal ne vsi, velikonočne pojedine so vse dražje. V Sloveniji tovrstnega uradnega izračuna še nisem zasledil, so ga pa opravili Hrvati. Najskromnejša velikonočna košarica za tridnevne potrebe povprečne družine onkraj Kolpe in Sotle je letos težka 237 evrov, malo bogatejša že 435. Kar je za blizu 10 odstotkov nad lansko vrednostjo. Slovenci za temi številkami zagotovo ne zaostajamo, prej obratno. Če drugega ne, so se dokazano podražila jajca, nemara prvi simbol velike noči. A naj nam bo v tolažbo, da jih vse pogosteje najdemo na seznamu zdravilnih jestvin, nekaj zaradi vsebnosti številnih mineralov in vitaminov, predvsem pa zaradi holina, ki pomaga pri delu in obnovi jeter.

Kakor koli obračamo, je torej velika noč za veliko večino Slovencev predvsem prijetna in nadvse dobrodošla kulinarična tradicija, za kar smo Cerkvi seveda nadvse hvaležni. Tudi ateisti, katerih delež je pri nas trikrat večji od svetovnega poprečja in dvakrat večji od poprečja EU. Menda nas je po deležu ateistov v svetu prekosila le Kitajska, Slovenija pa je v razredu skupaj z Japonsko in Hongkongom. O razlogu za tak sloves se mi še sanja ne. Ali pač. Ako ateizem pomeni izgubo vere v nekaj in seveda posledično razočaranje, je odgovor blizu. Z vsako novo vlado vse bližje. Pa dober tek in Bog žegnaj!