Komentar Bojana Budje: Danes in jutri

Danes je svetovni dan svobode medijev. A ker o tej (ne)svobodi in klavrnem stanju slovenskega novinarstva razpredam že v sestrskem Delu, le kratko razmišljanje. Mediji, tudi slovenski, so in bodo svobodni toliko, kolikor svobode si bodo upali vzeti njihovi ustvarjalci. A bojim se, da novinarji v deželici pod Alpami za to nimajo jajc.

Če bi jih imeli in če bi mediji torej pogumno ocenjevali vse, kar se v naši deželici dogaja, bi zanesljivo imeli na čelu države in v opoziciji drugačne politike in politiko. In Slovenija bi bila drugačna. A bojim se, da to ne bo nikoli, sprege so premočne, sistem onemogoča neodvisnost kritičnosti. Novinarsko nadstrankarstvo je smešnica, zdi se, da je danes že vsako odmevnejše razkritje v službi interesa z imenom in priimkom. Bodisi strankarskega bodisi političnega. Novinar in medij pa zgolj servilna posrednika. Bedno.

A že jutri bo nov dan, 4. maj, ki prav tako nosi svojevrstno sporočilnost. Ne sicer tako usodno za čase, ki jih živimo, zato pa poučno. Natanko 45 let bo jutri, kar nas je zapustil Josip Broz - Tito. Drži, mladi se ob omembi njegovega imena praviloma le čudno spogledujejo, nekaj starejši kažejo različne obraze. Eni ga tlačijo v pekel, drugi v nebesa. Za prve je bil komunistični diktator, za druge genij, ki je skrbel za blagor svojega naroda. Tudi Slovencev. Ne le zapleteno, celo nevarno je biti razsodnik Titovih dejanj. Kajti rdeče in črne kritike zgodovine je v deželici pod Alpami dokazano težko krotiti.

A nekaj drži. Tisti v Hiši cvetja, kamor so ob navzočnosti rekordnih 180 predsednikov držav in vlad z vsega sveta položili jugoslovanskega predsednika k zadnjemu počitku, vedo povedati, da smo prav Slovenci najčešče in najbolj množično pred maršalovo grobnico. Bržkone z razlogom. Ker smo v socializmu vsi delovni ljudje 45 let imeli vse delovne pravice in bili zaščiteni? Ker smo vsi imeli redno plačo, toplo malico, plačan prevoz na delo in delovno obleko? Ker je delovni dan trajal 8 ur, ker smo za 10, 20 in 30 let dela dobili jubilejno nagrado, za letni dopust pa regres? Ker je vsak imel socialno varnost, ker so se ženske upokojile stare 50 let, moški 5 let kasneje?

To so dejstva, ki pritičejo prvomajskim razmišljanjem o delavstvu in njegovih pravicah. Eni jih hočejo izničiti z očitkom o časih brezbožnega komunizma. Proti kateremu da so se borili. Res so se, a so izgubili. Vojaška zmaga Titovih partizanov je zaenkrat čista kot solza, belogardisti pa slej ko prej ostajajo okupatorjevi sodelavci.