Komentar Bojana Budje: Kante za odpadke

Če se rodiš v revščini, je velika verjetnost, da boš reven kot cerkvena miš tudi umrl. Tako kaže raziskava, ki so jo ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti revščini pripravili na Fakulteti za socialno delo ljubljanske univerze. In takih je v naši Sloveniji menda 13,2 odstotka. Ali 276.000 Slovenk in Slovencev. Veliko ali malo? Vsekakor preveč. Domala vsak sedmi prebivalec potrebuje pomoč. Takšno ali drugačno. Pa je začuda ne prosijo vsi. Ker sta pač ponos in dostojanstvo močnejša od dejanja miloščine in usmiljenja. Pri roki je podatek, da so lani na Rdečem križu pomagali kakim sto tisoč revežem, razdelili pa so jim 3160 ton hrane, 142 ton higienskih pripomočkov in več kot 257 ton oblačil ter obutve. Le za odtenek nižje so številke pri Karitasu. S pripombo, da je med tistimi, ki iščejo pomoč, vse več starejših.

Zaznamuje nas torej že rojstvo. Z njim je sicer vsakomur dano vse, a že zelo hitro nekdo ali nekaj presodi. Pa tega niti ne vemo. Kajti ona, revščina, vstopa v življenje počasi, neopazno. V jaslih smo še vsi nekako enaki, pleničke so enako posrane, tudi bolezni so bolj ali manj enake. Prve različnosti se pojavijo že v vrtcu, eni so oblečeni po modi, drugi po zmožnostih. Dokončno gredo stvari po svoje v šoli, najprej osnovni, potem še v srednji. Otroci postajajo ljudje, revščina pa tihi faktor razločevanja. Tudi pri nas.

Da število revnih raste, kaže še nekaj. Slovenija namreč postaja država z najmanjšimi količinami odpadne hrane na prebivalca v Evropski uniji. Komunalna podjetja po EU so lani denimo zbrala kar 58,2 milijona ton odpadne hrane, kar prevedeno znese 130 kilogramov na prebivalca. V Sloveniji je ta številka bistveno manjša, celo najnižja na stari celini; ustavila se je pri 78 kilogramih. Zanimiva je ta igra številk, ki po svoje kaže blaginjo in standard naroda. Največ zavržene hrane je na Cipru, kar 286 kg, Danska je z 261 kg druga, na tretjem mestu pa so Grki, ki vsakoletno zavržejo dobra dva stota hrane na glavo.

Dokler bo tako, se zdi usoda človeštva manj ogrožena. Pa četudi nas bo po napovedih Združenih narodov že čez četrt stoletja okroglih 9 milijard. In četudi je tri četrtine svetovne hrane predelanih iz le 12 rastlinskih in petih živalskih vrst. Rezerve se skrivajo v kantah za odpadke. Gospodinjskih in gostinskih.