Komentar Bojana Budje: Magični jug

Z nekaj malega kombinatorike so pred nami kar zajetne božično-novoletne počitnice. Izkoristili jih bomo različno, pretežno kajpak za uživanje. Kajti v mesecu, ki ga živimo, se zdi uživanje nekak sestavni del civilizacije, gospodarstva, družbe. Kot da so užitki zapovedani, doživljamo v teh enaintridesetih decembrskih dneh orgazmična zadoščenja. Toda, ali je svet, napolnjen z uživanjem, lepši, kaj boljši? Bi rekel, da je nemara bolj sproščen, užitki so namreč vselej zaviti v svilen papir, na katerem je iz sedmih črk izpisana beseda svoboda. In v imenu te svobode tudi potujemo, bežimo iz utesnjujočega vsakdana, stran od enoličnosti, predvidljivosti. Bežimo tudi v druge kraje, v zasneženo idilo, kam na toplo. Blizu štiri milijarde ljudi od debelih osmih, kolikor jih živi na tem planetu, želi v vsakem trenutku biti kje drugje.

Slovenci kajpak nismo izjema, tako na počez se nas v enem četrtletju na vsaj eno turistično potovanje odpravi kakih 800.000. Ali 45 odstotkov prebivalcev, starih najmanj 15 let. Statistični urad nam je te dni postregel s podatkom, da so denimo letošnje poletje prebivalci Slovenije odšli na 3,1 milijona turističnih potovanj. Večinoma na tuje. Noro! Med izbranimi destinacijami je krepko na prvem mestu Hrvaška, sledijo pa Bosna in Hercegovina, Italija ter Avstrija. Zanimivo, da smo kar 85 odstotkov vseh potovanj opravili z osebnim vozilom, sledijo potovanja z letali in avtobusi; število letalskih potovanj se je letos denimo povečalo za kar 47 odstotkov. Večkrat se zato vprašam, kaj neki nas žene na vse konce sveta, zakaj tako zelo hlepimo, da bi si ogledali bližnje in daljne kraje, počebljali z nekimi drugimi ljudmi, si tam kupili spominek, da se bo potem doma prašil na kaki polici. Kot da daljava več šteje. Potepati se dlje je užitek neznanega. Kajti ljudje smo edina živa bitja, ki se potikamo po svetu iz lakote radovednosti, iz želje po doživetjih, odkrivanju. Temu pravimo turizem. Ki dnevno obrača milijarde evrov z milijoni popotniških občutij.

Potovali bomo tudi te dni. Slovencem nam je nekako v krvi, da silimo na jug. Zgolj nekaj sto ali tisoč kilometrov južneje. Jug pač vse omehča in obrusi, južno od Kolpe in Sotle so neskončne količine časa in prostora. Tam se čas ustavi, srce pa bije hitreje. Lepe praznike vam želim, kjer koli že boste! Lepo je tudi doma, če le imate ob sebi vam drago in ljubo osebo.