Komentar Bojana Budje: Na poti k večnosti

Z dodatnim razlogom in zanimanjem sem minule dni spremljal razpravo, koliko nas – točneje vas – bo konec stoletja živelo v majhni deželici Sloveniji in koliko v njenem glavnem mestu. Demografski trendi Ljubljane so zgovorni; po drugi svetovni vojni je število njenih prebivalcev strmo naraščalo, med letoma 1961 in 1981 se je domala podvojilo. Rast se je kasneje upočasnila, znova pa okrepila v zadnjem desetletju.

Prav letos je prestolnica prvikrat presegla mejo 300.000 prebivalcev, med njimi je 15 odstotkov tujcev. Pa ni razloga za veselje, kajti poglavitni razlog rasti je priseljevanje, naravni prirast je že vrsto let negativen. Kdor bo dočakal, naj bi tam okoli leta 2078 naštel okroglih 400.000 Ljubljančank in Ljubljančanov, številka blizu pol milijona naj bi se izpisala ob koncu stoletja. Če bo kvaliteta življenja to dovoljevala. Tja do leta 2060 naj bi rastlo tudi število življa po Sloveniji, zatem pa začelo upadati. Delež starejših nad 65 let naj bi se s sedanjih 22 odstotkov takrat povzpel že na tretjino vse populacije.

Ne bo me zraven, nisem oljka. Sem se pa ob tem preštevanju spomnil nanjo, katere plodovi prav v tem času polnijo steklenice in sode s čudovito deviško tekočino svojstvenega vonja in okusa. One nas na tem koščku sveta prehranjujejo že več kot pet tisočletij, bi rekel, da poosebljajo večnost.

Baje najstarejša še živeča šteje nepojmljivih 2300 let, na nekdaj tudi naših Brionih raste ena, stara debelih 16 stoletij. Tod se je oljkarstvo pojavilo še v času Rimljanov, ko so domače oljčno olje uporabljali predvsem kot začimbo, za kaj več ob poplavi italijanskih in francoskih olj ni bilo možnosti. Danes je seveda drugače, slovensko oljčno olje dosega vrhove svetovnega oljkarstva, Istra denimo po kakovosti oljčnih olj zaseda prvo mesto na svetovni lestvici. Pa čeprav delež slovenskega oljčnega olja dosega le 0,02 odstotka svetovne proizvodnje. Za nas je tudi to dovolj, kajti na sleherno slovensko glavo ga letno porabimo borih 1,2 do 1,4 litra. Pa bi ga morali več. Ne le, ker je nepogrešljivo v kuhinji, s svojimi polifenoli je tudi zdravilno. Preprečuje zgodnje staranje, aterosklerozo, srčni infarkt, možgansko kap, alzheimerjevo bolezen, tudi nekatere vrste raka. Podaljšuje nam življenje.

26. novembra bo svetovni dan oljk. Mojega župana prosim, naj na ta dan zasadi vsaj eno oljčno drevo. Da slovenstvu in s tem tudi najlepšemu mestu vsaj simbolično podaljša življenje.