
Galerija

Odštevamo zadnjo soboto v letu 2025. Dan, ko bo vse drugače, je vse bližje. Zakaj drugače? Ker se pač zaobljubljamo, vselej prvi dan novega leta jemljemo kot neko usodno prelomnico, ki nam bo prinesla nove navade. Predvsem pa bolj zdravo življenje. Nenadoma v našem lajfu ne bo več mesta ne za alkohol ne za tobak, z jedilnikov bomo črtali redilni kruh, testenine in krompir, naše ude pa bomo redno vsakodnevno preklapljali na programe intenzivnega gibanja. Kakršnega koli že. In bomo srečni.
A če mene vprašate, ki me tokrat čisto zares v svoj objem neizogibno sprejema vse večja druščina penzionistov – prisegam pa, da to še ni moja zadnja kolumna na tem mestu! –, za življenje potrebujemo predvsem dve stvari. Zdravje in denar. Več ju imamo, bolj smo živi. Saj navsezadnje živimo v državi, koder več denarja pomeni tudi več zdravja. Kajti samoplačniki so menda bolj zdravi. Naša enota denarja je euro. Ali evro. V četrtek, na 1. januarja dan, bo 19 let, kar se je prvi evrski bankovec prikazal iz kakega podalpskega bankomata, če me spomin na vara, je tistih 20 evrov romalo v roke takratnega finančnega ministra Andreja Bajuka. Euro je ime dobil po Europi, grška legenda jo omenja kot lepo hčer tirskega kralja Agenorja. In četudi Europa ni nikoli stopila na staro celino, se ta imenuje po njej. No, ne docela. Kajti Slovenci jo pišemo kot Evropa. Ker ima pač vsak narod pravico po svoje oblikovati jezik in besede. Pa še to ni šlo zlahka, nedolgo nazaj sem v sestrskem Delu prebiral, kako naša, moja slovenščina počasi izginja. Spomnim se denimo tudi ankete ob uvedbi evra, ko je kar 64 odstotkov Slovenk in Slovencev glasovalo za besedo euro z u, le 24 za evro z v. A zmagala je manjšina, tak je pač slovenski običaj. Preostalim trinajstim odstotkom je bilo bolj ali manj vseeno. Že takrat so se sprijaznili, da bodo njim usojeni predvsem centi. Brez spornih črk u ali v. Pomembno je, da preživijo.
Tem in takim želim v 2026 največ sreče. Dodatno, ker vem in verjamem, da je trinajstica srečno število. Ne le zato, ker sem rojen trinajstega, tako pravi tudi matematika, edini predmet, ki ga v šoli poleg fizike nisem maral. A taista matematika pač pozna tudi srečna števila, in prav trinajstica je srečnica med njimi. Ker da so lahko srečna le števila, ki so deljiva s 3, še bolj pa tista, ki pri delitvi s 3 puščajo ostanek 1. Zapleteno? Malo že. A tudi zato vam vsem skupaj želim čim enostavnejšo pot do sreče v letu, ki prihaja! Srečno 2026!