Komentar Dušana Malovrha: Hvali morje, drži se obale

Pisalo, cvrlo se je davno leto 1984. Ali 1985. Še ne polnoletni fant iz Socialistične republike Slovenije je na prvih samostojnih morskih počitnicah obiskal diskoklub na jugu istrskega polotoka v Socialistični republiki Hrvaški. V ritmu muzike za ples ga je zaneslo k nasmejani blondinki iz ... Kanade!, mu je morala zavpiti na uho, da je slišal.

Potem pa ga je sredi vročice poletne noči nenadoma streslo – od mraza. Za prepoteno majico je zahrbtno fasal za pest ledenih kock. Sunkovito se je obrnil, nato pa zamrznil, ne toliko od ledene prhe kot od strahu: z roba plesišča ga je opazovalo pet tipov. Režali so se in čakali, češ, kaj boš storil? Gostu iz Slovenije so dali vedeti, da jih moti.

Motilo jih je njegovo pozibavanje in zvijanje ob punci, ki seveda ni bila Kanadčanka. No, morda tudi, izseljenka, ampak predvsem je bila pa domačinka. Njihova. Lepa. Skupaj z njimi se je režala soplesalcu, čigar nedolžni poskus sovražnega prevzema je ravnokar klavrno propadel. Obkoljenemu po streznjenem premisleku seveda ni preostalo drugega, kot da je odplesal v varno zavetje šotorčka v kampu.

Bogve, kaj bi se zgodilo, če bi se dostavljavcem ledu, ki jim je šel tako na živce, na kakršen koli način uprl, jim kaj zasikal ali jih tudi samo narobe pogledal. Prav lahko, da bi zapele pesti. Ali še huje, čevlji, kot pred dnevi v Poreču, pa prej v Umagu, na Cresu ... Cipelarenje. Nimamo ustreznega prevoda za to besedo, ki na območju nekdanje skupne države označuje dejanje, ko več napadalcev brca v nemočno žrtev na tleh. Brutalno, ponižujoče, nevarno. Smrtno nevarno, saj s cipelama, se pravi čevlji, še zlasti radi šutirajo v glavo.

Štirideset let pozneje zgoraj omenjeni Travolta ne hodi več v diskoteke, še zlasti ne med počitnicami. Ima pa sina na pragu polnoletnosti, ki gre prvič na morje sam. In oče je zdaj v dvomih.

Kaj naj mu svetujem pred prvim samostojnim potovanjem? Ali naj se pred nasilneži postavi zase in prijatelje, če pride do kakšne zoprne scene? Ali naj ustavi konje in stisne rep med noge, se postrga, kot reče današnja mladina nečastnemu umiku. Prav, hvali morje, ampak drži se kopnega, mu bom skušal dopovedati, vprašanje pa je, ali najstnik, ki je po mišicah že pravi dec, lahko razume modrost starih pomorščakov.