Komentar Dušana Malovrha: V narodnem parku

Bila je krasna sobota, vremenarji so napovedovali še lepšo nedeljo. V osrčju našega Triglavskega narodnega parka so bila parkirišča že zjutraj polna, še zlasti nabita so bila brezplačna, seveda, in ta divja, ob cesti. Moja denarnica je bila prijetno presenečena, ker je nisem odpiral že za plačevanje parkirnine. Ta, kot vemo, zna biti na podobno obleganih turističnih destinacijah hudo zasoljena.

Skratka, na Pokljuki eden prometno bolj obremenjenih vikendov s trumami gobarjev in pohodnikov, slednji tam startajo tudi proti Triglavu. Nekako sem med vso to množico obiskovalcev našega edinega narodnega parka pričakoval tudi kakega lepo ogvantanega čuvaja, uradno se mu reče naravovarstveni nadzornik, po angleško in po domače pa rendžer. Ampak zgleda, da v tej državi razen reševalcev in policistov nihče več ne dežura za vikend. Pozabite na pošto v soboto, ne bojte se inšpektorjev v nedeljo!

Če bi ga srečal, sem imel za rendžerja pripravljeni dve vprašanji, in sicer: kje ne smem nabirati gob in kaj za obiskovalca pomeni sprehajanje po tako imenovanih mirnih območjih TNP. Gost, ki tam ni ravno vsak dan, kot so denimo gobarski plenilci, seveda nima pojma, da je ravnokar pobral jurčka na prepovedanem rajonu. Izkušena kolegica me je namreč opozorila, da je nabiranje gob dovoljeno izključno v tretjem varstvenem območju parka, a kje, za vražjega gobana, pa je to? In prav rad bi vedel, kako naj se obnašam v mirnem območju divjega petelina: si morda lahko požvižgavam, ali se smem pogovarjati, moram zgolj šepetati ali biti čisto tiho kot miška? Ja, vem, lahko bi poguglal, ampak ob vseh že postavljenih tablah in info točkah dve dodatni informaciji res ne bi smeli biti problem.

Sicer pa inšpektorji in naravovarstveni nadzornik tisto soboto ne bi imeli veliko dela, tudi če bi se potrudili na Rudno polje in v okolico. Kolikor sem namreč videl, so gobarji zgledno nosili košarice, in to ne prepolnih, pohodniki – celo obiskovalci z Indijske podceline in Panonske nižine – pa so bili ustrezno oblečeni in obuti. No, razen govedi, ki so jo tistega dne po treh mesecih paše na visokogorski planini Velo polje gnali v dolino – ta je bila pa bosa!