
Galerija

Pred dnevi je hrvaška državna finančna agencija Fina javno razkrila prihodke nogometašev v letu 2025. Na seznamu najbolje plačanih je bil tudi Dinamov Slovenec Miha Zajc. V pol leta, potem ko je poleti prestopil k hrvaškemu prvaku, je imel 596.562 evrov prihodkov, po plačilu davkov mu je ostalo 85.000 evrov manj. Na vrhu je bil Marko Pjaca z 2,17 milijona evrov pred obdavčitvijo oziroma 1,68 milijona evrov po njej. Najbolj karizmatični nogometaš v HNL Marko Livaja je leto končal na drugem mestu z obdavčenih 1,29 milijona evrov.
Tudi v nogometnem primeru nas južna soseda prekaša. Čeprav naj bi bila po večinskem slovenskem prepričanju bolj »balkanska« v vsem, njihove državne institucije delujejo v interesu javnosti. In kako je, kar zadeva razkrivanje prihodkov pri nas? Slovenci smo pripravljeni razkrivati prihodke do zadnjega centa Luke Dončića, Anžeta Kopitarja, Jana Oblaka, Benjamina Šeška ... Ustvarjajo jih v tujini, domačih ustvarjalcev se praviloma ne lotevamo. Mar gre res le za razlike v »kulturi« in javno razkritje plač ali nagrad v razvitejših družbah potrjuje vrednost in status športnika, pri nas pa vzbuja strah pred stigmatizacijo?
Ajpes razkriva veliko, toda v našem nogometu, ki ima formalno zaščito pred rabotami v licenciranju, in tudi nasploh v športu ali drugih civilnodružbenih organizacijah je preglednost še vedno zgolj sladka beseda na papirju. Vse preveč delujemo na podlagi znanstev, premalo pa se trudimo krepiti zaupanje.
Popolna preglednost bi morala biti želja slovenskega športa in državljanov.
Toda prav popolna preglednost bi morala biti želja slovenskega športa in državljanov. Kjer preglednosti ni, je verjetnost anomalij, goljufij in kriminalnih dejanj večja. Ni naključje ali zgolj splet nesrečnih okoliščin, da so se zgodile Domžale. Zgodil se je nateg, za katerega ni še nihče odgovarjal, in vprašanje je, ali sploh kdo bo, razen seveda na simbolični ravni.
Kdaj je nazadnje država s svojimi institucijami odkrila kakšno afero, našega Vedrana Pavleka? Gotovo obstajajo, le veliko manj grabežljivi so. Goljufov in kriminalcev pač ne manjka v nobeni družbi, le da jih pri nas redko kdo preganja, ker bi utegnilo to škoditi interesom obubožanega športa. A v resnici je ravno obratno.