Komentar Gorazda Nejedlyja: Brusilnica novih Dončićev

Pred leti je, takrat še v vlogi športnega direktorja Cedevite Olimpije, Sani Bečirović potožil: »Ne vem, ali bi v slovenski ligi našli enega fanta, ki bi se brez večjih težav vključil na raven evropskega pokala,« je bil iskriv. Tudi letos bi imele njegove besede povsem enako sporočilo. Le naslovnik bi se zamenjal. Selektor slovenske košarkarske reprezentance Aleksander Sekulić doma res ni imel košarkarja dodane vrednosti niti za raven »evropskega pokala«.

Kljub tej resnici se je Slovenija na evropskem prvenstvu brez hudega stresa uvrstila najprej med 16 najboljših, nato med osem. To pomeni, da premore nekaj več in nima le Luke Dončića. Nima le sreče, potrebovala jo bo jutri proti prvim favoritom in tudi igralno ter igralsko najbolj neugodnim Nemcem.

Izpolnitev osnovnega cilja je Sekulićeva Slovenija presegla in pomirila duhove okoli reprezentance, ki jo navijači uvrščajo v evropski vrh. Prav ta »zahteva« je (ob domala plebiscitarni podpori) sporočilo za glavne ustvarjalce slovenske košarke.

Največji izziv za prihodnost je že vse od Olimpijine zadnje evrolige (2012/13) proizvodnja nadarjenih košarkarjev v močnem domačem klubu, ki se bo vrnil med evropsko elito ali najmanj med vodilne in najmočnejše v »drugi« evropski ligi. In pri tem ne bo postal nekakšna podružnica ameriških košarkarjev na popotovanju po Evropi, temveč brusilnica nadarjenih košarkarjev, ki jih zdaj prehitro ukradejo bogatejši klubi ali univerze v ZDA.

Pred šestimi leti je v slovensko košarko vstopila Cedevita (Atlantic Group). Takrat se je evroliga razširila s 16 na 18 klubov, in zdelo se je, da se bo pod taktirko hrvaške multinacionalke le začela vrnitev med najboljše. A Olimpijina obuditev evroligaških ambicij je zašla v slepo ulico. Njen tekmovalni vrhunec v tem obdobju je bila uvrstitev na zaključni turnir štirih najboljših v Aba ligi. Toda v bitki za preživetje, ki ji ga je omogočil rešitelj, ni oživila vzgoje slovenskih fantov.

Slovenija svoje bogate košarkarske zgodovine in tradicije ne bo zapravila, vprašanje je le, ali je lahko neskončno dolgo v evropskem in svetovnem vrhu, ne da bi doma izboljšala »krvno sliko« in v klubih ustvarjala vrhunske košarkarje. Kako veliko jih ima, so razkrili uspehi mlajših reprezentančnih selekcij. Luka Dončić ne bo večen!