Komentar Gorazda Nejedlyja: Krsta nima žepov

Z vrnitvijo v 1. SNL po letu dni premora je lendavska Nafta zaokrožila ligaško sezono 2025/26. Najbolj si je oddahnil predsednik Nogometne zveze Slovenije Radenko Mijatović, 18. julija, ko bo prvo dejanje sezone 2026/27, med deseterico klubov na papirju ne bo »bolnika«, kot so bile Domžale.

Izpadlo je Primorje, ena od potencialno finančno vprašljivih sredin, s čimer je nekoč ena od najuspešnejših nogometnih regij znova padla v kameno dobo. Nenavadno, v obdobju, ko je imela na položaju najvplivnejšega Slovenca, ki se je rad kazal in smejal na največjih nogometnih spektaklih v tujini ter se lahko na lastne oči prepričal o tem, kako močno povezovalen in vpliven je nogomet, navkljub različnim ideologijam, je doma (na Goriškem) šlo vse k vragu.

Deseterica prvoligašev brez navzven resne grožnje o novih Domžalah je tudi ena od redkih svetlih točk, če ne celo edina za novo sezono. Nobenega dvoma ni o tem, da sta slovenske klubske temelje s svojimi neumnostmi – zaradi neznanja, nepoznavanja, naivnosti, arogantnosti (!?) – pošteno zamajala Olimpija in Maribor. Rezultatski neuspeh ni bil zgolj posledica številnih menjav trenerjev – oba sta zamenjala tri –, temveč neupoštevanja osnovnega poslanstva najbolj postranske stvari na svetu, da je v osnovi le igra. Olimpija in Maribor sta simbol tega, kako naj ne bi delovali tuji vlagatelji, ki morajo v za nogomet neprijazno Slovenijo priti ne le s poslovnimi (ali mešetarskimi) načrti, temveč ali izključno z razvojnimi za dobrobit slovenskega nogometa. Toda idealen model še ni odkrit. A za profesionalizem je Slovenija prerevna, v dirki s sebi primernimi tekmeci v Evropi pa na dolgi rok ne more tekmovati brez tujega kapitala. Niti brez domačega.

Nogomet ni več za reveže. Je šport za najbogatejše in privlači najbolj ambiciozne ter pogumne. Slovenija je tudi v tem daleč od smeri, ki jo narekujejo pametnejši, ali kar najvplivnejši Slovenec v evropski nogometni hierarhiji. Uspeva mu tako rekoč vse, tuji državniki, najbogatejši Zemljani in mogočne korporacije se izmenjujejo pri šefu in se dogovarjajo tem, kako bi najboljši produkt naredili še boljši. Slovenski poslovneži, tajkuni in vplivneži – veliko med njimi se jih je pred dnevi postavljalo v Budimpešti – z redkimi izjemami v Sloveniji še naprej živijo v prepričanju, da ima »krsta žepe«.