Komentar Jerneja Suhadolnika: Nogomet rešuje Evrovizijo

Naši severni sosedi bodo letos organizirali izbor za pesem Evrovizije, potem ko je lani zmagal na tem tekmovanju avstrijski pevec JJ. Čeprav prireditev izgublja nekdanja lesk in smisel, njena organizacija (p)ostaja draga za avstrijsko javno radiotelevizijo ÖRF.

ÖRF si je zagotovila tudi prenose tekem letošnjega športnega vrhunca – svetovnega prvenstva v nogometu, ki bo junija in julija v ZDA, Mehiki in Kanadi. Kaj dogodka povezuje? Priljubljenost gotovo ne, saj sta mundial in njegov evropski bratranec euro globalna veledogodka, evrosong pa zanima vse manj navdušencev nad glasbo.

Delno ju povezujejo visoki stroški organizacije, pri čemer je enega mogoče brez težav unovčiti, drugega ne. ÖRF bo gostil Evrovizijo en mesec pred svetovnim prvenstvom. Evrovizija je nekoč obljubljala glasbo kot most med kulturami, danes je katalog všečnih podob, političnih namigov in algoritmično izmerjenih refrenov. Njena kriza je identitetna: ne ve več, ali želi biti festival, tekmovanje ali televizijski šov brez teže.

Tu vstopi za Avstrijce nogomet – kot bankomat, ki ustvarja resnične čustvene vložke. ÖRF razmišlja o oglasih med tekmami, stlačenih v »odmora za hidracijo«, ki ju bo letos uvedla Fifa. Gre za tri minute od 22. in 67. minute. Argument o skrbi za zdravje igralcev zveni plemenito, resnica je kompleksna: vsako sekundo odmora je treba unovčiti. ÖRF bo za to zaračunala po 600 evrov na sekundo, teoretično 108.000 evrov na vsak odmor, 216.000 evrov na tekmo, o katerih prej ni mogla razmišljati. Letošnji zgodovinsko razširjeni mundial bo imel 104 tekme.

To je točka preloma. Generacije gledalcev so na ÖRF nogomet spremljale brez reklam med sodnikovimi žvižgi – kot oazo televizijskega dostojanstva. Javni servis, ki ga financirajo državljani, bo prevzel logiko komercialnih postaj. Nogomet je resda trdoživ. Tudi ko ga bodo razrezali na oglasne segmente, se bo po vrnitvi s premora zgodilo nekaj neizračunljivega: poteza, napaka, gol, tišina na stadionu. To je nekaj, česar Evrovizija že dolgo ne premore – nepredvidljivost, ki ni napisana v scenariju. Paradoks leta 2026 je jasen: nogomet, ki ga obremenjujemo z oglasi, rešuje prireditev, ki se utaplja v lastni praznini.