Komentar Lovra Kastelica: Hej, Caracas

Kakšno naključje: medtem ko je hokejist Drago Mlinarec tako vrhunsko drsal za Jesenice, je neki drugi Drago Mlinarec v istem obdobju prepeval – hej, Caracas!

Pol stoletja pozneje je ta Caracas nekaj povsem drugega. Če je v Mlinarčevi skladbi pomenil še rajsko zatočišče, kamor lahko človek pobegne pred kruto realnostjo, ne nazadnje je bil tudi simbol ene najbogatejših držav na svetu, je danes simbol države, ki ima resda največje zaloge nafte na svetu, a jo po BDP na prebivalca ter po indeksu človekovega razvoja močno prekaša tudi že takšna, kot je Bosna in Hercegovina; ta je pravzaprav čisti tiger v primerjavi z njo. Danes je Caracas zato le še simbol zavožene velesile, ki jo je uničil neustrezen režim.

Ta je povzročil, da jo je v zadnjih desetih letih zapustilo kar 8 milijonov ljudi: gre za enega največjih eksodusov, kar jih je ta svet videl. V tem valu je državo zapustila tudi njihova stara elita ter pustila za seboj prazen prostor, v katerem se je oblikoval nov razred zmagovalcev. Z zatonom starih elit je nastala namreč nova plast premožnih, rečejo ji – boliburžuazija, rdeči milijonarji.

Oblast, ki že od leta 1998 na veliko prodaja socializem, je namreč dopustila, da se je vzporedno vzpostavil nov elitni razred, ki je ob državnih poslih, dostopu do dolarjev ter zlizanostjo z oblastjo obogatel na hitro in ne skozi generacije, kakor je bilo to v primeru stare elite, ki je delovala veliko bolj diskretno, z občutkom za pravila igre. Ki je svoj prestiž kazala skozi zasebne klube in visoko kulturo. Nova elita je drugačna: boliburžuji kažejo prestiž skozi zasebno razkošje (nepremičnine v tujini, pregrešno dragi nakupi). Ta elita, ki je zrasla po bolivarski revoluciji, se je resnično dodobra okopala v naftnih dolarjih ter se debelo okoristila.

Del te boliburžuazije so tudi rdeči dečki, bolichosi: gre za mlajše poslovneže, ki so prav tako dobivali od države velike posle, pa četudi jim v resnici sploh niso bili kos. So pa bili kos dobičkom, ki so jih uspešno prekanalizirali v tujino. Bolichosi se na veliko ukvarjajo prav z energetiko. A namesto da bi ljudem dostavljali dostopno energijo, so jih raje pahnili v električni mrk, v tedne brez vode, prej odlična podjetja pa povsem izčrpali.

Ob chavizmu in madurizmu se je dalo resnično obogateti. Revolucija, ki je obljubljala konec elite, je ustvarila novo. Tisti Mlinarčev Caracas pa se je sprevrgel – v čisto utvaro.